Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Slovenski jezik na prvo mesto; od lepotnega tekmovanja do filmske slave; Unrrini paketi proti grozeči lakoti
7. julija 1868 so se v Mariboru na pobudo Frana Levstika zbrali štajerski in drugi slovenski voditelji in razpravljali o pripravah slovenskih taborov po tedanjem češkem vzoru. Za pisno propagando so določili lista Slovenski gospodar in Slovenski narod, že naslednji mesec, 9. avgusta, pa je bil v Ljutomeru 1. slovenski tabor. Na njem se je zbralo kakšnih 7 tisoč ljudi. Njihov predsednik je bil doktor Radoslav Razlag. Zahtevali so slovenščino za edini uradni jezik, vpeljali naj bi jo tudi v cerkev in bogoslovje, osnovna šola naj bi bila samo slovenska, pa tudi v srednjih šolah naj bi bil učni jezik slovenski, nemščina pa le učni predmet. Vsi Slovenci pa naj bi bili združeni v kronovini z lastnim deželnim zborom.
—–
Filmska igralka IDA KRAVANJA se je med svetovnima vojnama kot edina Slovenka uveljavila v evropskem filmu. Ko je leta 1926 v Zagrebu kandidirala za miss Jugoslavije, so jo opazili predstavniki družbe Ostermayer iz Berlina in jo povabili na poskusno snemanje. Še istega leta je debitirala z vlogo sobarice v filmu »Kaj otroci prikrivajo staršem«. Ob vstopu v svet filma si je tudi spremenila ime v Ita Rina. Njena igralska pot se je ves čas vzpenjala in dosegla vrhunec z glavno vlogo v filmu »Erotikon«, posnetem leta 1929. Z njim je dosegla priznanje kritike in mednarodni ugled. Utrdila ga je še z vlogami v filmih »Pomladno prebujenje«, »Kralj valčka«, »Valovi strasti« in drugimi. Svojo zadnjo vlogo je igrala v Bulajićevem filmu »Vojna« leta 1960. Ita Rina se je rodila na današnji dan leta 1907 v Divači.
—–
Leta 1945 je v tržaško pristanišče priplula prva ameriška ladja ob pomoči uprave Združenih narodov za pomoč in obnovo s kratico UNRRA. Šlo je za pakete s prehrano, ki jih je bilo prepovedano prodajati. Poleg mleka v prahu, konzerv z mesom, oranžno-rdečega topljenega sira in drugih trajnih živil so bile v njih tudi pločevinke v našem okolju tedaj skoraj popolnoma neznanega ananasovega soka. Slovencem so ti paketi s hrano ostali v lepem spominu, saj so jih rešili lakote, ki je grozila tudi pozneje, leta 1946, ko je bil v Jugoslaviji zaradi suše izjemno slab pridelek pšenice. Posebno pozornost in številne šaljive opombe pa je vzbujalo do tedaj neznano živilo – jajca v prahu, ki so jih v čast tedanjemu predsedniku Harryju Trumanu poimenovali kar Trumanova jajca. Naši muzeji še danes hranijo vsebino Unrrinih paketov – med njimi tudi Muzej novejše zgodovine v Ljubljani.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Slovenski jezik na prvo mesto; od lepotnega tekmovanja do filmske slave; Unrrini paketi proti grozeči lakoti
7. julija 1868 so se v Mariboru na pobudo Frana Levstika zbrali štajerski in drugi slovenski voditelji in razpravljali o pripravah slovenskih taborov po tedanjem češkem vzoru. Za pisno propagando so določili lista Slovenski gospodar in Slovenski narod, že naslednji mesec, 9. avgusta, pa je bil v Ljutomeru 1. slovenski tabor. Na njem se je zbralo kakšnih 7 tisoč ljudi. Njihov predsednik je bil doktor Radoslav Razlag. Zahtevali so slovenščino za edini uradni jezik, vpeljali naj bi jo tudi v cerkev in bogoslovje, osnovna šola naj bi bila samo slovenska, pa tudi v srednjih šolah naj bi bil učni jezik slovenski, nemščina pa le učni predmet. Vsi Slovenci pa naj bi bili združeni v kronovini z lastnim deželnim zborom.
—–
Filmska igralka IDA KRAVANJA se je med svetovnima vojnama kot edina Slovenka uveljavila v evropskem filmu. Ko je leta 1926 v Zagrebu kandidirala za miss Jugoslavije, so jo opazili predstavniki družbe Ostermayer iz Berlina in jo povabili na poskusno snemanje. Še istega leta je debitirala z vlogo sobarice v filmu »Kaj otroci prikrivajo staršem«. Ob vstopu v svet filma si je tudi spremenila ime v Ita Rina. Njena igralska pot se je ves čas vzpenjala in dosegla vrhunec z glavno vlogo v filmu »Erotikon«, posnetem leta 1929. Z njim je dosegla priznanje kritike in mednarodni ugled. Utrdila ga je še z vlogami v filmih »Pomladno prebujenje«, »Kralj valčka«, »Valovi strasti« in drugimi. Svojo zadnjo vlogo je igrala v Bulajićevem filmu »Vojna« leta 1960. Ita Rina se je rodila na današnji dan leta 1907 v Divači.
—–
Leta 1945 je v tržaško pristanišče priplula prva ameriška ladja ob pomoči uprave Združenih narodov za pomoč in obnovo s kratico UNRRA. Šlo je za pakete s prehrano, ki jih je bilo prepovedano prodajati. Poleg mleka v prahu, konzerv z mesom, oranžno-rdečega topljenega sira in drugih trajnih živil so bile v njih tudi pločevinke v našem okolju tedaj skoraj popolnoma neznanega ananasovega soka. Slovencem so ti paketi s hrano ostali v lepem spominu, saj so jih rešili lakote, ki je grozila tudi pozneje, leta 1946, ko je bil v Jugoslaviji zaradi suše izjemno slab pridelek pšenice. Posebno pozornost in številne šaljive opombe pa je vzbujalo do tedaj neznano živilo – jajca v prahu, ki so jih v čast tedanjemu predsedniku Harryju Trumanu poimenovali kar Trumanova jajca. Naši muzeji še danes hranijo vsebino Unrrinih paketov – med njimi tudi Muzej novejše zgodovine v Ljubljani.
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Neveljaven email naslov