Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Slovenski jezik na prvo mesto; od lepotnega tekmovanja do filmske slave; Unrrini paketi proti grozeči lakoti

7. julija 1868 so se v Mariboru na pobudo Frana Levstika zbrali štajerski in drugi slovenski voditelji in razpravljali o pripravah slovenskih taborov po tedanjem češkem vzoru. Za pisno propagando so določili lista Slovenski gospodar in Slovenski narod, že naslednji mesec, 9. avgusta, pa je bil v Ljutomeru 1. slovenski tabor. Na njem se je zbralo kakšnih 7 tisoč ljudi. Njihov predsednik je bil doktor Radoslav Razlag. Zahtevali so slovenščino za edini uradni jezik, vpeljali naj bi jo tudi v cerkev in bogoslovje, osnovna šola naj bi bila samo slovenska, pa tudi v srednjih šolah naj bi bil učni jezik slovenski, nemščina pa le učni predmet. Vsi Slovenci pa naj bi bili združeni v kronovini z lastnim deželnim zborom.

—–

Filmska igralka  IDA  KRAVANJA  se je med svetovnima vojnama kot edina Slovenka uveljavila v evropskem filmu. Ko je leta 1926 v Zagrebu kandidirala za miss Jugoslavije, so jo opazili predstavniki družbe Ostermayer iz Berlina in jo povabili na poskusno snemanje. Še istega leta je debitirala z vlogo sobarice v filmu »Kaj otroci prikrivajo staršem«. Ob vstopu v svet filma si je tudi spremenila ime v Ita Rina. Njena igralska pot se je ves čas vzpenjala in dosegla vrhunec z glavno vlogo v filmu »Erotikon«, posnetem leta 1929. Z njim je dosegla priznanje kritike in mednarodni ugled. Utrdila ga je še z vlogami v filmih »Pomladno prebujenje«, »Kralj valčka«, »Valovi strasti« in drugimi. Svojo zadnjo vlogo je igrala v Bulajićevem filmu »Vojna« leta 1960. Ita Rina se je rodila na današnji dan leta 1907 v Divači.

—–

Leta 1945 je v tržaško pristanišče priplula prva ameriška ladja ob pomoči uprave Združenih narodov za pomoč in obnovo s kratico UNRRA. Šlo je za pakete s prehrano, ki jih je bilo prepovedano prodajati. Poleg mleka v prahu, konzerv z mesom, oranžno-rdečega topljenega sira in drugih trajnih živil so bile v njih tudi pločevinke v našem okolju tedaj skoraj popolnoma neznanega ananasovega soka.  Slovencem so ti paketi s hrano ostali v lepem spominu, saj so jih rešili lakote, ki je grozila tudi pozneje, leta 1946, ko je bil v Jugoslaviji zaradi suše izjemno slab pridelek pšenice. Posebno pozornost in številne šaljive opombe pa je vzbujalo do tedaj neznano živilo – jajca v prahu, ki so jih v čast tedanjemu predsedniku Harryju Trumanu poimenovali kar Trumanova jajca. Naši muzeji še danes hranijo vsebino Unrrinih paketov – med njimi tudi Muzej novejše zgodovine v Ljubljani.