Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda; prvi ban Dravske banovine; Prekmurje k matični domovini; spravna slovesnost v Kočevskem rogu
Humanist, pedagog in zgodovinar PETER PAVEL VERGERIJ je na univerzah v Benetkah, Padovi, Firencah in Bologni študiral medicino in pravne vede in okoli leta 1395 postal doctor in artis liberalibus (mojster svobodnih umetnosti ali danes doktor znanosti), pozneje pa še doktor prava. Deloval je kot tajnik v rimski kuriji, se udeležil koncila v Konstanci ter spremljal cesarja Sigismunda na Češko in Madžarsko; tam se je zavzemal za reformo Cerkve. V letih 1411 in 1412 je deloval tudi v Kopru. Peter Pavel Vergerij je napisal približno 30 zgodovinskih in biografskih del; pomembnejša so bila ponatisnjena v 20. stoletju. Rodil se je leta 1370 v Kopru, umrl pa na današnji dan leta 1444 v Budimpešti.
—–
Leta 1882 se je v Mariboru rodil elektrotehnik in politik DUŠAN SERNEC. Diplomiral je v Gradcu, se strokovno izpopolnjeval v Franciji in Nemčiji ter leta 1913 postal prvi ravnatelj novega podjetja Kranjske deželne elektrarne. Po prvi svetovni vojni je bil poverjenik Deželne vlade za Slovenijo, odgovoren za javna dela, še posebno za elektrifikacijo. 9. oktobra 1929 je postal prvi ban Dravske banovine. Po okupaciji Jugoslavije se je med prvimi meščanskimi politiki pridružil OF in postal član njenega Vrhovnega plenuma. Septembra 1943 je odšel v partizane in bil na 2. Zasedanju Avnoja imenovan za finančnega poverjenika Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije. Po sporazumu Tito – Šubašič je bil Dušane Sernec z dr. Srdjanom Budisavljevićem in dr. Antejem Mandičem postavljen za kraljevega namestnika. To funkcijo je opravljal do razglasitve Demokratične federativne Jugoslavije novembra 1945.
—–
8. julija 1919 je vrhovni svet peterice na Pariški mirovni konferenci, potem ko je bilo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev priznano Štajersko Podravje, priznal še Prekmurje. Upravičenost zahtev do ozemeljske priključitve Prekmurja h kraljevini in s tem k Sloveniji je z veliko vnemo utemeljeval član etnografske sekcije jugoslovanske delegacije, prelat doktor Matija Slavič, poznejši rektor Univerze kralja Aleksandra v Ljubljani.
__
Na današnji dan pred 30-imi leti je bila pred množičnim grobiščem v Kočevskem rogu spravna slovesnost. Udeležili so se je najvišji predstavniki političnega in javnega življenja s tedanjim predsednikom predsedstva Milanom Kučanom, mašo pa je vodil ljubljanski metropolit, nadškof doktor Alojzij Šuštar. Na slovesnosti je bilo več deset tisoč ljudi. Slovenska škofovska konferenca je spravo z mrtvimi označila kot spoštljivo priznanje dostojnega spomina vseh mrtvih ne glede na to, kako in zaradi kakšnega prepričanja so izgubili življenje, zavzela se je tudi za ureditev grobov in presojo dogodkov v času druge svetovne vojne in po njej v okviru tedanje dobe in tedanjih razmer ter čim jasnejše ugotavljanje vzročnih povezav. Po mnenju škofov bi se morali tudi odpovedati želji po obračunavanju.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda; prvi ban Dravske banovine; Prekmurje k matični domovini; spravna slovesnost v Kočevskem rogu
Humanist, pedagog in zgodovinar PETER PAVEL VERGERIJ je na univerzah v Benetkah, Padovi, Firencah in Bologni študiral medicino in pravne vede in okoli leta 1395 postal doctor in artis liberalibus (mojster svobodnih umetnosti ali danes doktor znanosti), pozneje pa še doktor prava. Deloval je kot tajnik v rimski kuriji, se udeležil koncila v Konstanci ter spremljal cesarja Sigismunda na Češko in Madžarsko; tam se je zavzemal za reformo Cerkve. V letih 1411 in 1412 je deloval tudi v Kopru. Peter Pavel Vergerij je napisal približno 30 zgodovinskih in biografskih del; pomembnejša so bila ponatisnjena v 20. stoletju. Rodil se je leta 1370 v Kopru, umrl pa na današnji dan leta 1444 v Budimpešti.
—–
Leta 1882 se je v Mariboru rodil elektrotehnik in politik DUŠAN SERNEC. Diplomiral je v Gradcu, se strokovno izpopolnjeval v Franciji in Nemčiji ter leta 1913 postal prvi ravnatelj novega podjetja Kranjske deželne elektrarne. Po prvi svetovni vojni je bil poverjenik Deželne vlade za Slovenijo, odgovoren za javna dela, še posebno za elektrifikacijo. 9. oktobra 1929 je postal prvi ban Dravske banovine. Po okupaciji Jugoslavije se je med prvimi meščanskimi politiki pridružil OF in postal član njenega Vrhovnega plenuma. Septembra 1943 je odšel v partizane in bil na 2. Zasedanju Avnoja imenovan za finančnega poverjenika Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije. Po sporazumu Tito – Šubašič je bil Dušane Sernec z dr. Srdjanom Budisavljevićem in dr. Antejem Mandičem postavljen za kraljevega namestnika. To funkcijo je opravljal do razglasitve Demokratične federativne Jugoslavije novembra 1945.
—–
8. julija 1919 je vrhovni svet peterice na Pariški mirovni konferenci, potem ko je bilo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev priznano Štajersko Podravje, priznal še Prekmurje. Upravičenost zahtev do ozemeljske priključitve Prekmurja h kraljevini in s tem k Sloveniji je z veliko vnemo utemeljeval član etnografske sekcije jugoslovanske delegacije, prelat doktor Matija Slavič, poznejši rektor Univerze kralja Aleksandra v Ljubljani.
__
Na današnji dan pred 30-imi leti je bila pred množičnim grobiščem v Kočevskem rogu spravna slovesnost. Udeležili so se je najvišji predstavniki političnega in javnega življenja s tedanjim predsednikom predsedstva Milanom Kučanom, mašo pa je vodil ljubljanski metropolit, nadškof doktor Alojzij Šuštar. Na slovesnosti je bilo več deset tisoč ljudi. Slovenska škofovska konferenca je spravo z mrtvimi označila kot spoštljivo priznanje dostojnega spomina vseh mrtvih ne glede na to, kako in zaradi kakšnega prepričanja so izgubili življenje, zavzela se je tudi za ureditev grobov in presojo dogodkov v času druge svetovne vojne in po njej v okviru tedanje dobe in tedanjih razmer ter čim jasnejše ugotavljanje vzročnih povezav. Po mnenju škofov bi se morali tudi odpovedati želji po obračunavanju.
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Neveljaven email naslov