Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

8. julij

08.07.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda; prvi ban Dravske banovine; Prekmurje k matični domovini; spravna slovesnost v Kočevskem rogu

Humanist, pedagog in zgodovinar  PETER  PAVEL  VERGERIJ  je na univerzah v Benetkah, Padovi, Firencah in Bologni študiral medicino in pravne vede in okoli leta 1395 postal  doctor in artis liberalibus  (mojster svobodnih umetnosti ali danes doktor znanosti), pozneje pa še doktor prava. Deloval je kot tajnik v rimski kuriji, se udeležil koncila v Konstanci ter spremljal cesarja Sigismunda na Češko in Madžarsko; tam se je zavzemal za reformo Cerkve. V letih 1411 in 1412 je deloval tudi v Kopru. Peter Pavel Vergerij je napisal približno 30 zgodovinskih in biografskih del; pomembnejša so bila ponatisnjena v 20. stoletju. Rodil se je leta 1370 v Kopru, umrl pa na današnji dan leta 1444 v Budimpešti.

—–

Leta 1882 se je v Mariboru rodil elektrotehnik in politik DUŠAN SERNEC. Diplomiral je v Gradcu, se strokovno izpopolnjeval v Franciji in Nemčiji ter leta 1913 postal prvi ravnatelj novega podjetja Kranjske deželne elektrarne. Po prvi svetovni vojni je bil poverjenik Deželne vlade za Slovenijo, odgovoren za javna dela, še posebno za elektrifikacijo. 9. oktobra 1929 je postal prvi ban Dravske banovine. Po okupaciji Jugoslavije se je med prvimi meščanskimi politiki pridružil OF in postal član njenega Vrhovnega plenuma. Septembra 1943 je odšel  v partizane in bil na 2. Zasedanju Avnoja imenovan za finančnega poverjenika Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije. Po sporazumu Tito – Šubašič je bil Dušane Sernec z dr. Srdjanom Budisavljevićem in dr. Antejem Mandičem postavljen za kraljevega namestnika. To funkcijo je opravljal do razglasitve Demokratične federativne Jugoslavije novembra 1945.

—–

8. julija 1919 je vrhovni svet peterice na Pariški mirovni konferenci, potem ko je bilo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev priznano Štajersko Podravje, priznal še Prekmurje. Upravičenost zahtev do ozemeljske priključitve Prekmurja h kraljevini in s tem k Sloveniji je z veliko vnemo utemeljeval član etnografske sekcije jugoslovanske delegacije, prelat doktor Matija Slavič, poznejši rektor Univerze kralja Aleksandra v Ljubljani.

__

Na današnji dan pred 30-imi leti je bila pred množičnim grobiščem v Kočevskem rogu spravna slovesnost. Udeležili so se je najvišji predstavniki političnega in javnega življenja s tedanjim predsednikom predsedstva Milanom Kučanom, mašo pa je vodil ljubljanski metropolit, nadškof doktor Alojzij Šuštar. Na slovesnosti je bilo več deset tisoč ljudi. Slovenska škofovska konferenca je spravo z mrtvimi označila kot spoštljivo priznanje dostojnega spomina vseh mrtvih ne glede na to, kako in zaradi kakšnega prepričanja so izgubili življenje, zavzela se je tudi za ureditev grobov in presojo dogodkov v času druge svetovne vojne in po njej v okviru tedanje dobe in tedanjih razmer ter čim jasnejše ugotavljanje vzročnih povezav. Po mnenju škofov bi se morali tudi odpovedati želji po obračunavanju.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

8. julij

08.07.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda; prvi ban Dravske banovine; Prekmurje k matični domovini; spravna slovesnost v Kočevskem rogu

Humanist, pedagog in zgodovinar  PETER  PAVEL  VERGERIJ  je na univerzah v Benetkah, Padovi, Firencah in Bologni študiral medicino in pravne vede in okoli leta 1395 postal  doctor in artis liberalibus  (mojster svobodnih umetnosti ali danes doktor znanosti), pozneje pa še doktor prava. Deloval je kot tajnik v rimski kuriji, se udeležil koncila v Konstanci ter spremljal cesarja Sigismunda na Češko in Madžarsko; tam se je zavzemal za reformo Cerkve. V letih 1411 in 1412 je deloval tudi v Kopru. Peter Pavel Vergerij je napisal približno 30 zgodovinskih in biografskih del; pomembnejša so bila ponatisnjena v 20. stoletju. Rodil se je leta 1370 v Kopru, umrl pa na današnji dan leta 1444 v Budimpešti.

—–

Leta 1882 se je v Mariboru rodil elektrotehnik in politik DUŠAN SERNEC. Diplomiral je v Gradcu, se strokovno izpopolnjeval v Franciji in Nemčiji ter leta 1913 postal prvi ravnatelj novega podjetja Kranjske deželne elektrarne. Po prvi svetovni vojni je bil poverjenik Deželne vlade za Slovenijo, odgovoren za javna dela, še posebno za elektrifikacijo. 9. oktobra 1929 je postal prvi ban Dravske banovine. Po okupaciji Jugoslavije se je med prvimi meščanskimi politiki pridružil OF in postal član njenega Vrhovnega plenuma. Septembra 1943 je odšel  v partizane in bil na 2. Zasedanju Avnoja imenovan za finančnega poverjenika Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije. Po sporazumu Tito – Šubašič je bil Dušane Sernec z dr. Srdjanom Budisavljevićem in dr. Antejem Mandičem postavljen za kraljevega namestnika. To funkcijo je opravljal do razglasitve Demokratične federativne Jugoslavije novembra 1945.

—–

8. julija 1919 je vrhovni svet peterice na Pariški mirovni konferenci, potem ko je bilo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev priznano Štajersko Podravje, priznal še Prekmurje. Upravičenost zahtev do ozemeljske priključitve Prekmurja h kraljevini in s tem k Sloveniji je z veliko vnemo utemeljeval član etnografske sekcije jugoslovanske delegacije, prelat doktor Matija Slavič, poznejši rektor Univerze kralja Aleksandra v Ljubljani.

__

Na današnji dan pred 30-imi leti je bila pred množičnim grobiščem v Kočevskem rogu spravna slovesnost. Udeležili so se je najvišji predstavniki političnega in javnega življenja s tedanjim predsednikom predsedstva Milanom Kučanom, mašo pa je vodil ljubljanski metropolit, nadškof doktor Alojzij Šuštar. Na slovesnosti je bilo več deset tisoč ljudi. Slovenska škofovska konferenca je spravo z mrtvimi označila kot spoštljivo priznanje dostojnega spomina vseh mrtvih ne glede na to, kako in zaradi kakšnega prepričanja so izgubili življenje, zavzela se je tudi za ureditev grobov in presojo dogodkov v času druge svetovne vojne in po njej v okviru tedanje dobe in tedanjih razmer ter čim jasnejše ugotavljanje vzročnih povezav. Po mnenju škofov bi se morali tudi odpovedati želji po obračunavanju.


02.07.2022

Na današnji dan 2. julij

Z znanjem v pospeševanje kmetijstva ... Pionir raketne tehnike ... Glas »zlate dobe slovenske popevke« ... Sprememba stališč do slovenske osamosvojitve ...


01.07.2022

Na današnji dan 1. julij

Z znanjem proti ponemčevanju … Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča … Cesarski obisk ob odprtju mariborskega vodovodnega omrežja … Zakon o zavarovanju delavcev …


30.06.2022

30. junij

Kdo je bil krajinar z Breznice na Gorenjskem ? Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« ... Ko je Valentin Vodnik dobil spomenik ... Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani ...


29.06.2022

29. junij

Ljubljana dobi mestni vodovod … Na češkem in slovenskem odru … Stopnjevanje nacističnega nasilja pred 80. leti … Sedem desetletij kovaškega muzeja v Kropi …


28.06.2022

Na današnji dan, 28. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


27.06.2022

Na današnji dan

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


26.06.2022

Na današnji dan 26. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


25.06.2022

Na današnji dan 25. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


24.06.2022

Na današnji dan 24. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


23.06.2022

Na današnji dan 23.6.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


22.06.2022

Na današnji dan 22. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


21.06.2022

Na današnji dan

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


20.06.2022

Na današnji dan 20. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


19.06.2022

Na današnji dan 19. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


18.06.2022

Na današnji dan 18. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


17.06.2022

Na današnji dan 17. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


16.06.2022

Na današnji dan 16. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


15.06.2022

Na današnji dan, 15. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


14.06.2022

Na današnji dan, 14. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


13.06.2022

Na današnji dan 13. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


Stran 44 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov