Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Knjige, ki so Slovence naučile brati, Ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak,  Šesta dobitnica Borštnikovega prstana

Sedemindvajsetega julija 1851 so v Celovcu podpisali ustanovno listino Društva za izdajanje in širjenje knjig – zdajšnje Mohorjeve družbe. Leto pozneje je društvo že izdalo  prve knjige in jih razposlalo 785 naročnikom, leta 1862 pa je prvič razpisalo nagrade za povest, izvirno ali prevedeno, za zgodovinsko besedilo in za naravoslovno študijo. Prve nagrade so dobili Janez Cigler, Filip Jakob Kafol in Fran Erjavec. Pobudo za ustanovitev družbe, ki bi izdajala kakovostne knjige za slovensko ljudstvo, je sicer že leta 1845 dal Anton Martin Slomšek. Namenjena naj bi bila narodnemu prebujanju, izobraževanju in kulturnemu napredku Slovencev na podlagi krščanskih načel. To zamisel sta leta 1851 začela v Celovcu uresničevati Andrej Einspiler in Anton Janežič. Leta 1860 je imela družba tisoč članov, v zadnjem desetletju 19. stoletja pa že več kot petdeset tisoč.

—–

Sedemindvajsetega julija leta 1857 je v Trst prvič uradno pripeljal vlak, ki ga je vlekla okrašena lokomotiva z imenom Capo d Istria – Koper. Z njim se je pripeljal tudi cesar Franc Jožef. S tem je bila dana v uporabo železniška povezava med Dunajem, prestolnico avstro-ogrske monarhije, in njenim največjim oknom v svet, pristaniščem v Trstu. Izgradnja železniške proge je bila zelo zahtevna, saj je bilo treba premostiti številne naravne ovire – gorski prelaz Semmering, močvirno območje med Pesnico in Mariborom, ljubljansko barje pri Borovnici, kjer je tedaj nastal eden največjih viaduktov v Evropi, in kraški rob. Ta železnica je povezala s Slovenci naseljene dežele in omogočila razvoj industrije in rudarstva, seveda pa je prizadela domače cestno prevozništvo. Odprtje železniške proge so združili z odprtjem tržaškega vodovoda. Med graditvijo proge so namreč odkrili zajetne vire pitne vode, ki so jo črpali do višje ležečega vodnega stolpa in nato speljali do Nabrežine. Od tu je vodovod potekal pod železniškimi tiri do Trsta. Številne zanimivosti, povezane z železniško progo Dunaj–Trst, danes najdemo v Muzeju južne železnice v Šentjurju pri Celju, ki ga vodi Mihael Bučar.

—–

Gledališka igralka Ančka Levar je prvič nastopila leta 1933 v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani, čez tri leta pa je bila že angažirana v ljubljanski Drami. Že na prvih nastopih je osvojila občinstvo z neposrednostjo in mladostnim čarom, ki se je prilegal predvsem vlogam naivk. V letih od 1957 do 1963 je igrala v Jugoslovanskem dramskem gledališču v Beogradu. V tem obdobju je od mladostnih odrskih stvaritev dokončno prešla k zrelejšim likom, kakršne je upodabljala tudi po vrnitvi v Ljubljano. Rodila se je na današnji dan leta 1915 v Grahôvem pri Cerknici. Leta 1975 je prejela Borštnikov prstan, najvišjo slovensko nagrado za življenjsko delo na področju gledališke igre.

—–