Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Osnova za zbirko Narodne galerije v Ljubljani, Iz mariborskega gledališča na Goli otok, Vojna svetovnih razsežnosti, Prvi doktor znanosti Univerze v Mariboru

Svétnik ljubljanskega deželnega sodišča, nemški pesnik in prevajalec Prešernovih pesmi ter zaslužni član Muzejskega društva Eduard vitez plemeniti Strahl je leta 1870 na svojem gradu v Stari Loki postavil zbirko slik in umetnoobrtnih del. Tako je nastala dotlej največja takšna galerija na Kranjskem. Po smrti Strahlovega sina Karla, ki je bil brez potomcev, so leta 1929 zbirko prodali na javni dražbi. Narodni muzej je odkupil 33 slik, Narodna galerija 95, med njimi dela Almanacha, Metzingerja, Kremser-Schmidta, Karingerja in Langusa. Ta zgodovinsko neprecenljiva dela so danes temelj slovenske in predvsem evropske zbirke Narodne galerije v Ljubljani.

—–

Leta 1904 se je v Loki pri Zidanem Mostu rodil pripovednik, pesnik in publicist Ludvik Mrzel. Kot dijak je bil zaradi sodelovanja v trboveljski rudarski stavki izključen iz gimnazije. Leta 1943 je odšel k partizanom. Istega leta so ga ujeli Nemci in ga odpeljali v Dachau. Takoj po koncu vojne je bil imenovan za upravnika mariborskega gledališča, vendar so ga kmalu aretirali in leta 1948 na dachavskem procesu obsodili na 12 let zapora. Del ga je prebil tudi na Golem otoku. Mrzel si je pred vojno pridobil velik ugled s črticami, ki jih je zbral v knjigi Luči ob cesti. Zgledoval se je po Cankarju in Grumu, vendar je dodajal tudi svoje prvine. Knjiga Bog v Trbovljah kaže zasuk k religioznosti; je zbirka legend, ki jih povezuje socialna tematika. Ludvik Mrzel je tudi tedaj, ko je bilo to še silno utopično, brezmejno verjel v samostojno slovensko državo.

—–

Svetovno vojno leta 1914 je dokončno sprožil atentat na avstrijskega nadvojvodo Ferdinanda in njegovo ženo Zofijo 28. junija tistega leta v Sarajevu. Slab mesec pozneje so z Dunaja na srbsko vlado naslovili ultimat z nesprejemljivimi zahtevami, na današnji dan leta 1914 pa je Avstro-Ogrska Srbiji napovedala vojno. S tem se je na Balkanu začela vojna, ki je naglo prerasla v  vojaški spopad svetovnih razsežnosti in grozljivih posledic.

—–

Osemindvajsetega julija 1927 se je v Sevnici rodil gospodarstvenik in diplomat Miran Mejak. Bil je član številnih zveznih jugoslovanskih in republiških – slovenskih odborov in organov, od gospodarske zbornice do zvezne vlade. Bil je tudi veleposlanik v Nigeriji ter po letu 1991 pogajalec o sukcesiji nekdanje socialistične Jugoslavije. Miran Mejak je januarja 1977 na tedanji Visoki ekonomsko-komercialni šoli postal tudi prvi doktor znanosti Univerze v Mariboru, leta 2000 je bil razglašen za njenega častnega senatorja.

—–