Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Osnova za zbirko Narodne galerije v Ljubljani, Iz mariborskega gledališča na Goli otok, Vojna svetovnih razsežnosti, Prvi doktor znanosti Univerze v Mariboru
Svétnik ljubljanskega deželnega sodišča, nemški pesnik in prevajalec Prešernovih pesmi ter zaslužni član Muzejskega društva Eduard vitez plemeniti Strahl je leta 1870 na svojem gradu v Stari Loki postavil zbirko slik in umetnoobrtnih del. Tako je nastala dotlej največja takšna galerija na Kranjskem. Po smrti Strahlovega sina Karla, ki je bil brez potomcev, so leta 1929 zbirko prodali na javni dražbi. Narodni muzej je odkupil 33 slik, Narodna galerija 95, med njimi dela Almanacha, Metzingerja, Kremser-Schmidta, Karingerja in Langusa. Ta zgodovinsko neprecenljiva dela so danes temelj slovenske in predvsem evropske zbirke Narodne galerije v Ljubljani.
—–
Leta 1904 se je v Loki pri Zidanem Mostu rodil pripovednik, pesnik in publicist Ludvik Mrzel. Kot dijak je bil zaradi sodelovanja v trboveljski rudarski stavki izključen iz gimnazije. Leta 1943 je odšel k partizanom. Istega leta so ga ujeli Nemci in ga odpeljali v Dachau. Takoj po koncu vojne je bil imenovan za upravnika mariborskega gledališča, vendar so ga kmalu aretirali in leta 1948 na dachavskem procesu obsodili na 12 let zapora. Del ga je prebil tudi na Golem otoku. Mrzel si je pred vojno pridobil velik ugled s črticami, ki jih je zbral v knjigi Luči ob cesti. Zgledoval se je po Cankarju in Grumu, vendar je dodajal tudi svoje prvine. Knjiga Bog v Trbovljah kaže zasuk k religioznosti; je zbirka legend, ki jih povezuje socialna tematika. Ludvik Mrzel je tudi tedaj, ko je bilo to še silno utopično, brezmejno verjel v samostojno slovensko državo.
—–
Svetovno vojno leta 1914 je dokončno sprožil atentat na avstrijskega nadvojvodo Ferdinanda in njegovo ženo Zofijo 28. junija tistega leta v Sarajevu. Slab mesec pozneje so z Dunaja na srbsko vlado naslovili ultimat z nesprejemljivimi zahtevami, na današnji dan leta 1914 pa je Avstro-Ogrska Srbiji napovedala vojno. S tem se je na Balkanu začela vojna, ki je naglo prerasla v vojaški spopad svetovnih razsežnosti in grozljivih posledic.
—–
Osemindvajsetega julija 1927 se je v Sevnici rodil gospodarstvenik in diplomat Miran Mejak. Bil je član številnih zveznih jugoslovanskih in republiških – slovenskih odborov in organov, od gospodarske zbornice do zvezne vlade. Bil je tudi veleposlanik v Nigeriji ter po letu 1991 pogajalec o sukcesiji nekdanje socialistične Jugoslavije. Miran Mejak je januarja 1977 na tedanji Visoki ekonomsko-komercialni šoli postal tudi prvi doktor znanosti Univerze v Mariboru, leta 2000 je bil razglašen za njenega častnega senatorja.
—–
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Osnova za zbirko Narodne galerije v Ljubljani, Iz mariborskega gledališča na Goli otok, Vojna svetovnih razsežnosti, Prvi doktor znanosti Univerze v Mariboru
Svétnik ljubljanskega deželnega sodišča, nemški pesnik in prevajalec Prešernovih pesmi ter zaslužni član Muzejskega društva Eduard vitez plemeniti Strahl je leta 1870 na svojem gradu v Stari Loki postavil zbirko slik in umetnoobrtnih del. Tako je nastala dotlej največja takšna galerija na Kranjskem. Po smrti Strahlovega sina Karla, ki je bil brez potomcev, so leta 1929 zbirko prodali na javni dražbi. Narodni muzej je odkupil 33 slik, Narodna galerija 95, med njimi dela Almanacha, Metzingerja, Kremser-Schmidta, Karingerja in Langusa. Ta zgodovinsko neprecenljiva dela so danes temelj slovenske in predvsem evropske zbirke Narodne galerije v Ljubljani.
—–
Leta 1904 se je v Loki pri Zidanem Mostu rodil pripovednik, pesnik in publicist Ludvik Mrzel. Kot dijak je bil zaradi sodelovanja v trboveljski rudarski stavki izključen iz gimnazije. Leta 1943 je odšel k partizanom. Istega leta so ga ujeli Nemci in ga odpeljali v Dachau. Takoj po koncu vojne je bil imenovan za upravnika mariborskega gledališča, vendar so ga kmalu aretirali in leta 1948 na dachavskem procesu obsodili na 12 let zapora. Del ga je prebil tudi na Golem otoku. Mrzel si je pred vojno pridobil velik ugled s črticami, ki jih je zbral v knjigi Luči ob cesti. Zgledoval se je po Cankarju in Grumu, vendar je dodajal tudi svoje prvine. Knjiga Bog v Trbovljah kaže zasuk k religioznosti; je zbirka legend, ki jih povezuje socialna tematika. Ludvik Mrzel je tudi tedaj, ko je bilo to še silno utopično, brezmejno verjel v samostojno slovensko državo.
—–
Svetovno vojno leta 1914 je dokončno sprožil atentat na avstrijskega nadvojvodo Ferdinanda in njegovo ženo Zofijo 28. junija tistega leta v Sarajevu. Slab mesec pozneje so z Dunaja na srbsko vlado naslovili ultimat z nesprejemljivimi zahtevami, na današnji dan leta 1914 pa je Avstro-Ogrska Srbiji napovedala vojno. S tem se je na Balkanu začela vojna, ki je naglo prerasla v vojaški spopad svetovnih razsežnosti in grozljivih posledic.
—–
Osemindvajsetega julija 1927 se je v Sevnici rodil gospodarstvenik in diplomat Miran Mejak. Bil je član številnih zveznih jugoslovanskih in republiških – slovenskih odborov in organov, od gospodarske zbornice do zvezne vlade. Bil je tudi veleposlanik v Nigeriji ter po letu 1991 pogajalec o sukcesiji nekdanje socialistične Jugoslavije. Miran Mejak je januarja 1977 na tedanji Visoki ekonomsko-komercialni šoli postal tudi prvi doktor znanosti Univerze v Mariboru, leta 2000 je bil razglašen za njenega častnega senatorja.
—–
Eden prvih raziskovalcev prazgodovine primorskega prostora Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Nova povojna šolska zakonodaja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna zavzetost publicista in politika Ustanovitelj Akademske založbe Igralec razgibanega temperamenta – polnega mediteranskega duha *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O pokopališkem redu iz sredine 18. stoletja Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtnica za Primoža Trubarja Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Zagovornik enotne in kompleksne geografske vede *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Botanik, ki je bil tudi tržaški župan Ustanovili Glasbeno matico Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Začetki motornega letenja v tem delu Evrope Uporniška tajnica poljanske gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Najtemeljitejša interpretacija oblik in vsebin Prešernovega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpionik ustreljen kot talec Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – potem pa zaradi političnega procesa na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Največji upor slovenskih vojakov v avstro-ogrski armadi Prva prisega v učnih centrih Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov