Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Osnova za zbirko Narodne galerije v Ljubljani, Iz mariborskega gledališča na Goli otok, Vojna svetovnih razsežnosti, Prvi doktor znanosti Univerze v Mariboru
Svétnik ljubljanskega deželnega sodišča, nemški pesnik in prevajalec Prešernovih pesmi ter zaslužni član Muzejskega društva Eduard vitez plemeniti Strahl je leta 1870 na svojem gradu v Stari Loki postavil zbirko slik in umetnoobrtnih del. Tako je nastala dotlej največja takšna galerija na Kranjskem. Po smrti Strahlovega sina Karla, ki je bil brez potomcev, so leta 1929 zbirko prodali na javni dražbi. Narodni muzej je odkupil 33 slik, Narodna galerija 95, med njimi dela Almanacha, Metzingerja, Kremser-Schmidta, Karingerja in Langusa. Ta zgodovinsko neprecenljiva dela so danes temelj slovenske in predvsem evropske zbirke Narodne galerije v Ljubljani.
—–
Leta 1904 se je v Loki pri Zidanem Mostu rodil pripovednik, pesnik in publicist Ludvik Mrzel. Kot dijak je bil zaradi sodelovanja v trboveljski rudarski stavki izključen iz gimnazije. Leta 1943 je odšel k partizanom. Istega leta so ga ujeli Nemci in ga odpeljali v Dachau. Takoj po koncu vojne je bil imenovan za upravnika mariborskega gledališča, vendar so ga kmalu aretirali in leta 1948 na dachavskem procesu obsodili na 12 let zapora. Del ga je prebil tudi na Golem otoku. Mrzel si je pred vojno pridobil velik ugled s črticami, ki jih je zbral v knjigi Luči ob cesti. Zgledoval se je po Cankarju in Grumu, vendar je dodajal tudi svoje prvine. Knjiga Bog v Trbovljah kaže zasuk k religioznosti; je zbirka legend, ki jih povezuje socialna tematika. Ludvik Mrzel je tudi tedaj, ko je bilo to še silno utopično, brezmejno verjel v samostojno slovensko državo.
—–
Svetovno vojno leta 1914 je dokončno sprožil atentat na avstrijskega nadvojvodo Ferdinanda in njegovo ženo Zofijo 28. junija tistega leta v Sarajevu. Slab mesec pozneje so z Dunaja na srbsko vlado naslovili ultimat z nesprejemljivimi zahtevami, na današnji dan leta 1914 pa je Avstro-Ogrska Srbiji napovedala vojno. S tem se je na Balkanu začela vojna, ki je naglo prerasla v vojaški spopad svetovnih razsežnosti in grozljivih posledic.
—–
Osemindvajsetega julija 1927 se je v Sevnici rodil gospodarstvenik in diplomat Miran Mejak. Bil je član številnih zveznih jugoslovanskih in republiških – slovenskih odborov in organov, od gospodarske zbornice do zvezne vlade. Bil je tudi veleposlanik v Nigeriji ter po letu 1991 pogajalec o sukcesiji nekdanje socialistične Jugoslavije. Miran Mejak je januarja 1977 na tedanji Visoki ekonomsko-komercialni šoli postal tudi prvi doktor znanosti Univerze v Mariboru, leta 2000 je bil razglašen za njenega častnega senatorja.
—–
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Osnova za zbirko Narodne galerije v Ljubljani, Iz mariborskega gledališča na Goli otok, Vojna svetovnih razsežnosti, Prvi doktor znanosti Univerze v Mariboru
Svétnik ljubljanskega deželnega sodišča, nemški pesnik in prevajalec Prešernovih pesmi ter zaslužni član Muzejskega društva Eduard vitez plemeniti Strahl je leta 1870 na svojem gradu v Stari Loki postavil zbirko slik in umetnoobrtnih del. Tako je nastala dotlej največja takšna galerija na Kranjskem. Po smrti Strahlovega sina Karla, ki je bil brez potomcev, so leta 1929 zbirko prodali na javni dražbi. Narodni muzej je odkupil 33 slik, Narodna galerija 95, med njimi dela Almanacha, Metzingerja, Kremser-Schmidta, Karingerja in Langusa. Ta zgodovinsko neprecenljiva dela so danes temelj slovenske in predvsem evropske zbirke Narodne galerije v Ljubljani.
—–
Leta 1904 se je v Loki pri Zidanem Mostu rodil pripovednik, pesnik in publicist Ludvik Mrzel. Kot dijak je bil zaradi sodelovanja v trboveljski rudarski stavki izključen iz gimnazije. Leta 1943 je odšel k partizanom. Istega leta so ga ujeli Nemci in ga odpeljali v Dachau. Takoj po koncu vojne je bil imenovan za upravnika mariborskega gledališča, vendar so ga kmalu aretirali in leta 1948 na dachavskem procesu obsodili na 12 let zapora. Del ga je prebil tudi na Golem otoku. Mrzel si je pred vojno pridobil velik ugled s črticami, ki jih je zbral v knjigi Luči ob cesti. Zgledoval se je po Cankarju in Grumu, vendar je dodajal tudi svoje prvine. Knjiga Bog v Trbovljah kaže zasuk k religioznosti; je zbirka legend, ki jih povezuje socialna tematika. Ludvik Mrzel je tudi tedaj, ko je bilo to še silno utopično, brezmejno verjel v samostojno slovensko državo.
—–
Svetovno vojno leta 1914 je dokončno sprožil atentat na avstrijskega nadvojvodo Ferdinanda in njegovo ženo Zofijo 28. junija tistega leta v Sarajevu. Slab mesec pozneje so z Dunaja na srbsko vlado naslovili ultimat z nesprejemljivimi zahtevami, na današnji dan leta 1914 pa je Avstro-Ogrska Srbiji napovedala vojno. S tem se je na Balkanu začela vojna, ki je naglo prerasla v vojaški spopad svetovnih razsežnosti in grozljivih posledic.
—–
Osemindvajsetega julija 1927 se je v Sevnici rodil gospodarstvenik in diplomat Miran Mejak. Bil je član številnih zveznih jugoslovanskih in republiških – slovenskih odborov in organov, od gospodarske zbornice do zvezne vlade. Bil je tudi veleposlanik v Nigeriji ter po letu 1991 pogajalec o sukcesiji nekdanje socialistične Jugoslavije. Miran Mejak je januarja 1977 na tedanji Visoki ekonomsko-komercialni šoli postal tudi prvi doktor znanosti Univerze v Mariboru, leta 2000 je bil razglašen za njenega častnega senatorja.
—–
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Neveljaven email naslov