Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Psiholog, vojak in začetnik empirične psihologije pri nas, Prevajalec literature in filozofskih razprav, Prvi talci med drugo svetovno vojno na Slovenskem
Leta 1878 se je na Brégah pri Krškem rodil psiholog Mihajlo Rostohar. Po gimnaziji v Ljubljani in Kranju je na Dunaju in v Gradcu študiral filozofijo. Leta 1910 se je habilitiral na praški univerzi pri prof. Masaryku in postal docent na filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi; tam je leta 1912 na fiziološkem inštitutu ustanovil prvi psihološki laboratorij na Češkem. Istega leta je med razumniki Avstro-Ogrske izvedel anketo o nacionalnem počutju, pripadnosti in odnosu do drugih narodov. To je bila najbrž prva raziskava javnega mnenja v monarhiji ali celo v Evropi. V prvi svetovni vojni se je bojeval na vzhodnem, balkanskem in soškem bojišču in 29. oktobra 1918 na narodni manifestaciji v Ljubljani z balkona deželnega dvorca s sabljo v rokah slovenske vojake in častnike odvezal prisege avstro-ogrski državi. Mihajlo Rostohar si je prizadeval za ustanovitev slovenske univerze; najprej v okviru češke univerze v Pragi, po koncu vojne pa v Ljubljani. Leta 1918 je bila na njegovo pobudo ustanovljena Vseučiliška komisija pri Narodni vladi, pripravil je poslovnik, spomenico in statut za univerzo, vendar zaradi politične usmeritve ni bil po volji tedanjih oblasti, zato ga ne najdemo na seznamu prvih imenovanih profesorjev. Od leta 1922 je opravljal delo docenta na novi Masarykovi univerzi v Brnu, postal redni profesor in leta 1925 ustanovil samostojni oddelek za psihologijo s psihološkim inštitutom za eksperimentalno psihologijo. Leto pozneje je bil na njegovo spodbudo v Brnu ustanovljen pedagoški muzej. Med drugo svetovno vojno se je v Brežicah pridružil partizanskemu odporniškemu gibanju, po njej pa se je vrnil v Brno ter tam ustanovil Visoko socialno šolo. Na njej je opravljal delo profesorja in rektorja. Ob resoluciji informbiroja se ni hotel izreči zoper Jugoslavijo, zato se je vrnil v Ljubljano; leta 1950 je na tukajšnji filozofski fakulteti ustanovil katedro za psihologijo in dve leti zatem še psihološki inštitut. Mihajlo Rostohar je bil začetnik empirične psihologije in številnih psiholoških smeri ter študijskih predmetov v Sloveniji.
—–
Publicist in prevajalec Franc Šrimpf se je rodil leta 1924 v Mariboru. Na ljubljanski univerzi je študiral slovenistiko, na zagrebški pa indologijo in germanistiko. Po drugi svetovni vojni je bil med drugim dopisnik Radia Ljubljana iz Maribora, vodja mariborskega dopisništva dnevnika Delo in kulturni urednik pri časopisu Večer. Napisal je nekaj pripovednih del in prevedel približno 40 romanov in filozofskih razprav iz nemščine, angleščine, srbščine in hrvaščine ter hindujščine. Kot publicist se je Franc Šrimpf sprva posvečal leposlovju in splošni kulturni problematiki, pozneje pa zlasti filozofiji, indologiji in teološkim vprašanjem.
——–
V Ajdovščini se je pred sto leti rodil tenorist Ljubo Kobal. Petje je študiral na ljubljanskem konservatoriju, od leta 1941 je pel v opernem zboru, čez dve leti pa je že dobival solistične vloge. Dolga leta je bil tudi član Komornega zbora takratnega Radia in televizije v Ljubljani.
—–
Leta 1941 so nacistični policisti po ukazu šefa civilne uprave za Spodnjo Štajersko dr. Siegfrieda Überraiterja v gozdu Dobrava pri Brežicah ustrelili deset ujetih članov krške partizanske skupine. Borci so bili po nesrečni izdaji in zaradi pomanjkanja vojaškega znanja dan prej obkoljeni in zajeti v gozdu Rore nad Krškim. Deset ujetih članov skupine, devet fantov in dekle – dvajsetletno Ivanko Uranjek – so takoj obsodili na smrt. To so bili prvi ustreljeni talci med drugo svetovno vojno na slovenskem Štajerskem.
—–
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Psiholog, vojak in začetnik empirične psihologije pri nas, Prevajalec literature in filozofskih razprav, Prvi talci med drugo svetovno vojno na Slovenskem
Leta 1878 se je na Brégah pri Krškem rodil psiholog Mihajlo Rostohar. Po gimnaziji v Ljubljani in Kranju je na Dunaju in v Gradcu študiral filozofijo. Leta 1910 se je habilitiral na praški univerzi pri prof. Masaryku in postal docent na filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi; tam je leta 1912 na fiziološkem inštitutu ustanovil prvi psihološki laboratorij na Češkem. Istega leta je med razumniki Avstro-Ogrske izvedel anketo o nacionalnem počutju, pripadnosti in odnosu do drugih narodov. To je bila najbrž prva raziskava javnega mnenja v monarhiji ali celo v Evropi. V prvi svetovni vojni se je bojeval na vzhodnem, balkanskem in soškem bojišču in 29. oktobra 1918 na narodni manifestaciji v Ljubljani z balkona deželnega dvorca s sabljo v rokah slovenske vojake in častnike odvezal prisege avstro-ogrski državi. Mihajlo Rostohar si je prizadeval za ustanovitev slovenske univerze; najprej v okviru češke univerze v Pragi, po koncu vojne pa v Ljubljani. Leta 1918 je bila na njegovo pobudo ustanovljena Vseučiliška komisija pri Narodni vladi, pripravil je poslovnik, spomenico in statut za univerzo, vendar zaradi politične usmeritve ni bil po volji tedanjih oblasti, zato ga ne najdemo na seznamu prvih imenovanih profesorjev. Od leta 1922 je opravljal delo docenta na novi Masarykovi univerzi v Brnu, postal redni profesor in leta 1925 ustanovil samostojni oddelek za psihologijo s psihološkim inštitutom za eksperimentalno psihologijo. Leto pozneje je bil na njegovo spodbudo v Brnu ustanovljen pedagoški muzej. Med drugo svetovno vojno se je v Brežicah pridružil partizanskemu odporniškemu gibanju, po njej pa se je vrnil v Brno ter tam ustanovil Visoko socialno šolo. Na njej je opravljal delo profesorja in rektorja. Ob resoluciji informbiroja se ni hotel izreči zoper Jugoslavijo, zato se je vrnil v Ljubljano; leta 1950 je na tukajšnji filozofski fakulteti ustanovil katedro za psihologijo in dve leti zatem še psihološki inštitut. Mihajlo Rostohar je bil začetnik empirične psihologije in številnih psiholoških smeri ter študijskih predmetov v Sloveniji.
—–
Publicist in prevajalec Franc Šrimpf se je rodil leta 1924 v Mariboru. Na ljubljanski univerzi je študiral slovenistiko, na zagrebški pa indologijo in germanistiko. Po drugi svetovni vojni je bil med drugim dopisnik Radia Ljubljana iz Maribora, vodja mariborskega dopisništva dnevnika Delo in kulturni urednik pri časopisu Večer. Napisal je nekaj pripovednih del in prevedel približno 40 romanov in filozofskih razprav iz nemščine, angleščine, srbščine in hrvaščine ter hindujščine. Kot publicist se je Franc Šrimpf sprva posvečal leposlovju in splošni kulturni problematiki, pozneje pa zlasti filozofiji, indologiji in teološkim vprašanjem.
——–
V Ajdovščini se je pred sto leti rodil tenorist Ljubo Kobal. Petje je študiral na ljubljanskem konservatoriju, od leta 1941 je pel v opernem zboru, čez dve leti pa je že dobival solistične vloge. Dolga leta je bil tudi član Komornega zbora takratnega Radia in televizije v Ljubljani.
—–
Leta 1941 so nacistični policisti po ukazu šefa civilne uprave za Spodnjo Štajersko dr. Siegfrieda Überraiterja v gozdu Dobrava pri Brežicah ustrelili deset ujetih članov krške partizanske skupine. Borci so bili po nesrečni izdaji in zaradi pomanjkanja vojaškega znanja dan prej obkoljeni in zajeti v gozdu Rore nad Krškim. Deset ujetih članov skupine, devet fantov in dekle – dvajsetletno Ivanko Uranjek – so takoj obsodili na smrt. To so bili prvi ustreljeni talci med drugo svetovno vojno na slovenskem Štajerskem.
—–
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov