Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Psiholog, vojak in začetnik empirične psihologije pri nas, Prevajalec literature in filozofskih razprav, Prvi talci med drugo svetovno vojno na Slovenskem
Leta 1878 se je na Brégah pri Krškem rodil psiholog Mihajlo Rostohar. Po gimnaziji v Ljubljani in Kranju je na Dunaju in v Gradcu študiral filozofijo. Leta 1910 se je habilitiral na praški univerzi pri prof. Masaryku in postal docent na filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi; tam je leta 1912 na fiziološkem inštitutu ustanovil prvi psihološki laboratorij na Češkem. Istega leta je med razumniki Avstro-Ogrske izvedel anketo o nacionalnem počutju, pripadnosti in odnosu do drugih narodov. To je bila najbrž prva raziskava javnega mnenja v monarhiji ali celo v Evropi. V prvi svetovni vojni se je bojeval na vzhodnem, balkanskem in soškem bojišču in 29. oktobra 1918 na narodni manifestaciji v Ljubljani z balkona deželnega dvorca s sabljo v rokah slovenske vojake in častnike odvezal prisege avstro-ogrski državi. Mihajlo Rostohar si je prizadeval za ustanovitev slovenske univerze; najprej v okviru češke univerze v Pragi, po koncu vojne pa v Ljubljani. Leta 1918 je bila na njegovo pobudo ustanovljena Vseučiliška komisija pri Narodni vladi, pripravil je poslovnik, spomenico in statut za univerzo, vendar zaradi politične usmeritve ni bil po volji tedanjih oblasti, zato ga ne najdemo na seznamu prvih imenovanih profesorjev. Od leta 1922 je opravljal delo docenta na novi Masarykovi univerzi v Brnu, postal redni profesor in leta 1925 ustanovil samostojni oddelek za psihologijo s psihološkim inštitutom za eksperimentalno psihologijo. Leto pozneje je bil na njegovo spodbudo v Brnu ustanovljen pedagoški muzej. Med drugo svetovno vojno se je v Brežicah pridružil partizanskemu odporniškemu gibanju, po njej pa se je vrnil v Brno ter tam ustanovil Visoko socialno šolo. Na njej je opravljal delo profesorja in rektorja. Ob resoluciji informbiroja se ni hotel izreči zoper Jugoslavijo, zato se je vrnil v Ljubljano; leta 1950 je na tukajšnji filozofski fakulteti ustanovil katedro za psihologijo in dve leti zatem še psihološki inštitut. Mihajlo Rostohar je bil začetnik empirične psihologije in številnih psiholoških smeri ter študijskih predmetov v Sloveniji.
—–
Publicist in prevajalec Franc Šrimpf se je rodil leta 1924 v Mariboru. Na ljubljanski univerzi je študiral slovenistiko, na zagrebški pa indologijo in germanistiko. Po drugi svetovni vojni je bil med drugim dopisnik Radia Ljubljana iz Maribora, vodja mariborskega dopisništva dnevnika Delo in kulturni urednik pri časopisu Večer. Napisal je nekaj pripovednih del in prevedel približno 40 romanov in filozofskih razprav iz nemščine, angleščine, srbščine in hrvaščine ter hindujščine. Kot publicist se je Franc Šrimpf sprva posvečal leposlovju in splošni kulturni problematiki, pozneje pa zlasti filozofiji, indologiji in teološkim vprašanjem.
——–
V Ajdovščini se je pred sto leti rodil tenorist Ljubo Kobal. Petje je študiral na ljubljanskem konservatoriju, od leta 1941 je pel v opernem zboru, čez dve leti pa je že dobival solistične vloge. Dolga leta je bil tudi član Komornega zbora takratnega Radia in televizije v Ljubljani.
—–
Leta 1941 so nacistični policisti po ukazu šefa civilne uprave za Spodnjo Štajersko dr. Siegfrieda Überraiterja v gozdu Dobrava pri Brežicah ustrelili deset ujetih članov krške partizanske skupine. Borci so bili po nesrečni izdaji in zaradi pomanjkanja vojaškega znanja dan prej obkoljeni in zajeti v gozdu Rore nad Krškim. Deset ujetih članov skupine, devet fantov in dekle – dvajsetletno Ivanko Uranjek – so takoj obsodili na smrt. To so bili prvi ustreljeni talci med drugo svetovno vojno na slovenskem Štajerskem.
—–
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Psiholog, vojak in začetnik empirične psihologije pri nas, Prevajalec literature in filozofskih razprav, Prvi talci med drugo svetovno vojno na Slovenskem
Leta 1878 se je na Brégah pri Krškem rodil psiholog Mihajlo Rostohar. Po gimnaziji v Ljubljani in Kranju je na Dunaju in v Gradcu študiral filozofijo. Leta 1910 se je habilitiral na praški univerzi pri prof. Masaryku in postal docent na filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi; tam je leta 1912 na fiziološkem inštitutu ustanovil prvi psihološki laboratorij na Češkem. Istega leta je med razumniki Avstro-Ogrske izvedel anketo o nacionalnem počutju, pripadnosti in odnosu do drugih narodov. To je bila najbrž prva raziskava javnega mnenja v monarhiji ali celo v Evropi. V prvi svetovni vojni se je bojeval na vzhodnem, balkanskem in soškem bojišču in 29. oktobra 1918 na narodni manifestaciji v Ljubljani z balkona deželnega dvorca s sabljo v rokah slovenske vojake in častnike odvezal prisege avstro-ogrski državi. Mihajlo Rostohar si je prizadeval za ustanovitev slovenske univerze; najprej v okviru češke univerze v Pragi, po koncu vojne pa v Ljubljani. Leta 1918 je bila na njegovo pobudo ustanovljena Vseučiliška komisija pri Narodni vladi, pripravil je poslovnik, spomenico in statut za univerzo, vendar zaradi politične usmeritve ni bil po volji tedanjih oblasti, zato ga ne najdemo na seznamu prvih imenovanih profesorjev. Od leta 1922 je opravljal delo docenta na novi Masarykovi univerzi v Brnu, postal redni profesor in leta 1925 ustanovil samostojni oddelek za psihologijo s psihološkim inštitutom za eksperimentalno psihologijo. Leto pozneje je bil na njegovo spodbudo v Brnu ustanovljen pedagoški muzej. Med drugo svetovno vojno se je v Brežicah pridružil partizanskemu odporniškemu gibanju, po njej pa se je vrnil v Brno ter tam ustanovil Visoko socialno šolo. Na njej je opravljal delo profesorja in rektorja. Ob resoluciji informbiroja se ni hotel izreči zoper Jugoslavijo, zato se je vrnil v Ljubljano; leta 1950 je na tukajšnji filozofski fakulteti ustanovil katedro za psihologijo in dve leti zatem še psihološki inštitut. Mihajlo Rostohar je bil začetnik empirične psihologije in številnih psiholoških smeri ter študijskih predmetov v Sloveniji.
—–
Publicist in prevajalec Franc Šrimpf se je rodil leta 1924 v Mariboru. Na ljubljanski univerzi je študiral slovenistiko, na zagrebški pa indologijo in germanistiko. Po drugi svetovni vojni je bil med drugim dopisnik Radia Ljubljana iz Maribora, vodja mariborskega dopisništva dnevnika Delo in kulturni urednik pri časopisu Večer. Napisal je nekaj pripovednih del in prevedel približno 40 romanov in filozofskih razprav iz nemščine, angleščine, srbščine in hrvaščine ter hindujščine. Kot publicist se je Franc Šrimpf sprva posvečal leposlovju in splošni kulturni problematiki, pozneje pa zlasti filozofiji, indologiji in teološkim vprašanjem.
——–
V Ajdovščini se je pred sto leti rodil tenorist Ljubo Kobal. Petje je študiral na ljubljanskem konservatoriju, od leta 1941 je pel v opernem zboru, čez dve leti pa je že dobival solistične vloge. Dolga leta je bil tudi član Komornega zbora takratnega Radia in televizije v Ljubljani.
—–
Leta 1941 so nacistični policisti po ukazu šefa civilne uprave za Spodnjo Štajersko dr. Siegfrieda Überraiterja v gozdu Dobrava pri Brežicah ustrelili deset ujetih članov krške partizanske skupine. Borci so bili po nesrečni izdaji in zaradi pomanjkanja vojaškega znanja dan prej obkoljeni in zajeti v gozdu Rore nad Krškim. Deset ujetih članov skupine, devet fantov in dekle – dvajsetletno Ivanko Uranjek – so takoj obsodili na smrt. To so bili prvi ustreljeni talci med drugo svetovno vojno na slovenskem Štajerskem.
—–
Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov