Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Psiholog, vojak in začetnik empirične psihologije pri nas, Prevajalec literature in filozofskih razprav, Prvi talci med drugo svetovno vojno na Slovenskem
Leta 1878 se je na Brégah pri Krškem rodil psiholog Mihajlo Rostohar. Po gimnaziji v Ljubljani in Kranju je na Dunaju in v Gradcu študiral filozofijo. Leta 1910 se je habilitiral na praški univerzi pri prof. Masaryku in postal docent na filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi; tam je leta 1912 na fiziološkem inštitutu ustanovil prvi psihološki laboratorij na Češkem. Istega leta je med razumniki Avstro-Ogrske izvedel anketo o nacionalnem počutju, pripadnosti in odnosu do drugih narodov. To je bila najbrž prva raziskava javnega mnenja v monarhiji ali celo v Evropi. V prvi svetovni vojni se je bojeval na vzhodnem, balkanskem in soškem bojišču in 29. oktobra 1918 na narodni manifestaciji v Ljubljani z balkona deželnega dvorca s sabljo v rokah slovenske vojake in častnike odvezal prisege avstro-ogrski državi. Mihajlo Rostohar si je prizadeval za ustanovitev slovenske univerze; najprej v okviru češke univerze v Pragi, po koncu vojne pa v Ljubljani. Leta 1918 je bila na njegovo pobudo ustanovljena Vseučiliška komisija pri Narodni vladi, pripravil je poslovnik, spomenico in statut za univerzo, vendar zaradi politične usmeritve ni bil po volji tedanjih oblasti, zato ga ne najdemo na seznamu prvih imenovanih profesorjev. Od leta 1922 je opravljal delo docenta na novi Masarykovi univerzi v Brnu, postal redni profesor in leta 1925 ustanovil samostojni oddelek za psihologijo s psihološkim inštitutom za eksperimentalno psihologijo. Leto pozneje je bil na njegovo spodbudo v Brnu ustanovljen pedagoški muzej. Med drugo svetovno vojno se je v Brežicah pridružil partizanskemu odporniškemu gibanju, po njej pa se je vrnil v Brno ter tam ustanovil Visoko socialno šolo. Na njej je opravljal delo profesorja in rektorja. Ob resoluciji informbiroja se ni hotel izreči zoper Jugoslavijo, zato se je vrnil v Ljubljano; leta 1950 je na tukajšnji filozofski fakulteti ustanovil katedro za psihologijo in dve leti zatem še psihološki inštitut. Mihajlo Rostohar je bil začetnik empirične psihologije in številnih psiholoških smeri ter študijskih predmetov v Sloveniji.
—–
Publicist in prevajalec Franc Šrimpf se je rodil leta 1924 v Mariboru. Na ljubljanski univerzi je študiral slovenistiko, na zagrebški pa indologijo in germanistiko. Po drugi svetovni vojni je bil med drugim dopisnik Radia Ljubljana iz Maribora, vodja mariborskega dopisništva dnevnika Delo in kulturni urednik pri časopisu Večer. Napisal je nekaj pripovednih del in prevedel približno 40 romanov in filozofskih razprav iz nemščine, angleščine, srbščine in hrvaščine ter hindujščine. Kot publicist se je Franc Šrimpf sprva posvečal leposlovju in splošni kulturni problematiki, pozneje pa zlasti filozofiji, indologiji in teološkim vprašanjem.
——–
V Ajdovščini se je pred sto leti rodil tenorist Ljubo Kobal. Petje je študiral na ljubljanskem konservatoriju, od leta 1941 je pel v opernem zboru, čez dve leti pa je že dobival solistične vloge. Dolga leta je bil tudi član Komornega zbora takratnega Radia in televizije v Ljubljani.
—–
Leta 1941 so nacistični policisti po ukazu šefa civilne uprave za Spodnjo Štajersko dr. Siegfrieda Überraiterja v gozdu Dobrava pri Brežicah ustrelili deset ujetih članov krške partizanske skupine. Borci so bili po nesrečni izdaji in zaradi pomanjkanja vojaškega znanja dan prej obkoljeni in zajeti v gozdu Rore nad Krškim. Deset ujetih članov skupine, devet fantov in dekle – dvajsetletno Ivanko Uranjek – so takoj obsodili na smrt. To so bili prvi ustreljeni talci med drugo svetovno vojno na slovenskem Štajerskem.
—–
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Psiholog, vojak in začetnik empirične psihologije pri nas, Prevajalec literature in filozofskih razprav, Prvi talci med drugo svetovno vojno na Slovenskem
Leta 1878 se je na Brégah pri Krškem rodil psiholog Mihajlo Rostohar. Po gimnaziji v Ljubljani in Kranju je na Dunaju in v Gradcu študiral filozofijo. Leta 1910 se je habilitiral na praški univerzi pri prof. Masaryku in postal docent na filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi; tam je leta 1912 na fiziološkem inštitutu ustanovil prvi psihološki laboratorij na Češkem. Istega leta je med razumniki Avstro-Ogrske izvedel anketo o nacionalnem počutju, pripadnosti in odnosu do drugih narodov. To je bila najbrž prva raziskava javnega mnenja v monarhiji ali celo v Evropi. V prvi svetovni vojni se je bojeval na vzhodnem, balkanskem in soškem bojišču in 29. oktobra 1918 na narodni manifestaciji v Ljubljani z balkona deželnega dvorca s sabljo v rokah slovenske vojake in častnike odvezal prisege avstro-ogrski državi. Mihajlo Rostohar si je prizadeval za ustanovitev slovenske univerze; najprej v okviru češke univerze v Pragi, po koncu vojne pa v Ljubljani. Leta 1918 je bila na njegovo pobudo ustanovljena Vseučiliška komisija pri Narodni vladi, pripravil je poslovnik, spomenico in statut za univerzo, vendar zaradi politične usmeritve ni bil po volji tedanjih oblasti, zato ga ne najdemo na seznamu prvih imenovanih profesorjev. Od leta 1922 je opravljal delo docenta na novi Masarykovi univerzi v Brnu, postal redni profesor in leta 1925 ustanovil samostojni oddelek za psihologijo s psihološkim inštitutom za eksperimentalno psihologijo. Leto pozneje je bil na njegovo spodbudo v Brnu ustanovljen pedagoški muzej. Med drugo svetovno vojno se je v Brežicah pridružil partizanskemu odporniškemu gibanju, po njej pa se je vrnil v Brno ter tam ustanovil Visoko socialno šolo. Na njej je opravljal delo profesorja in rektorja. Ob resoluciji informbiroja se ni hotel izreči zoper Jugoslavijo, zato se je vrnil v Ljubljano; leta 1950 je na tukajšnji filozofski fakulteti ustanovil katedro za psihologijo in dve leti zatem še psihološki inštitut. Mihajlo Rostohar je bil začetnik empirične psihologije in številnih psiholoških smeri ter študijskih predmetov v Sloveniji.
—–
Publicist in prevajalec Franc Šrimpf se je rodil leta 1924 v Mariboru. Na ljubljanski univerzi je študiral slovenistiko, na zagrebški pa indologijo in germanistiko. Po drugi svetovni vojni je bil med drugim dopisnik Radia Ljubljana iz Maribora, vodja mariborskega dopisništva dnevnika Delo in kulturni urednik pri časopisu Večer. Napisal je nekaj pripovednih del in prevedel približno 40 romanov in filozofskih razprav iz nemščine, angleščine, srbščine in hrvaščine ter hindujščine. Kot publicist se je Franc Šrimpf sprva posvečal leposlovju in splošni kulturni problematiki, pozneje pa zlasti filozofiji, indologiji in teološkim vprašanjem.
——–
V Ajdovščini se je pred sto leti rodil tenorist Ljubo Kobal. Petje je študiral na ljubljanskem konservatoriju, od leta 1941 je pel v opernem zboru, čez dve leti pa je že dobival solistične vloge. Dolga leta je bil tudi član Komornega zbora takratnega Radia in televizije v Ljubljani.
—–
Leta 1941 so nacistični policisti po ukazu šefa civilne uprave za Spodnjo Štajersko dr. Siegfrieda Überraiterja v gozdu Dobrava pri Brežicah ustrelili deset ujetih članov krške partizanske skupine. Borci so bili po nesrečni izdaji in zaradi pomanjkanja vojaškega znanja dan prej obkoljeni in zajeti v gozdu Rore nad Krškim. Deset ujetih članov skupine, devet fantov in dekle – dvajsetletno Ivanko Uranjek – so takoj obsodili na smrt. To so bili prvi ustreljeni talci med drugo svetovno vojno na slovenskem Štajerskem.
—–
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev Tone Kozlevčar, od pastirja do baritonista v Slovenskem oktetu Vladimir Glaser, jedrski fizik v CERN-u *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov