Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Psiholog, vojak in začetnik empirične psihologije pri nas, Prevajalec literature in filozofskih razprav, Prvi talci med drugo svetovno vojno na Slovenskem
Leta 1878 se je na Brégah pri Krškem rodil psiholog Mihajlo Rostohar. Po gimnaziji v Ljubljani in Kranju je na Dunaju in v Gradcu študiral filozofijo. Leta 1910 se je habilitiral na praški univerzi pri prof. Masaryku in postal docent na filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi; tam je leta 1912 na fiziološkem inštitutu ustanovil prvi psihološki laboratorij na Češkem. Istega leta je med razumniki Avstro-Ogrske izvedel anketo o nacionalnem počutju, pripadnosti in odnosu do drugih narodov. To je bila najbrž prva raziskava javnega mnenja v monarhiji ali celo v Evropi. V prvi svetovni vojni se je bojeval na vzhodnem, balkanskem in soškem bojišču in 29. oktobra 1918 na narodni manifestaciji v Ljubljani z balkona deželnega dvorca s sabljo v rokah slovenske vojake in častnike odvezal prisege avstro-ogrski državi. Mihajlo Rostohar si je prizadeval za ustanovitev slovenske univerze; najprej v okviru češke univerze v Pragi, po koncu vojne pa v Ljubljani. Leta 1918 je bila na njegovo pobudo ustanovljena Vseučiliška komisija pri Narodni vladi, pripravil je poslovnik, spomenico in statut za univerzo, vendar zaradi politične usmeritve ni bil po volji tedanjih oblasti, zato ga ne najdemo na seznamu prvih imenovanih profesorjev. Od leta 1922 je opravljal delo docenta na novi Masarykovi univerzi v Brnu, postal redni profesor in leta 1925 ustanovil samostojni oddelek za psihologijo s psihološkim inštitutom za eksperimentalno psihologijo. Leto pozneje je bil na njegovo spodbudo v Brnu ustanovljen pedagoški muzej. Med drugo svetovno vojno se je v Brežicah pridružil partizanskemu odporniškemu gibanju, po njej pa se je vrnil v Brno ter tam ustanovil Visoko socialno šolo. Na njej je opravljal delo profesorja in rektorja. Ob resoluciji informbiroja se ni hotel izreči zoper Jugoslavijo, zato se je vrnil v Ljubljano; leta 1950 je na tukajšnji filozofski fakulteti ustanovil katedro za psihologijo in dve leti zatem še psihološki inštitut. Mihajlo Rostohar je bil začetnik empirične psihologije in številnih psiholoških smeri ter študijskih predmetov v Sloveniji.
—–
Publicist in prevajalec Franc Šrimpf se je rodil leta 1924 v Mariboru. Na ljubljanski univerzi je študiral slovenistiko, na zagrebški pa indologijo in germanistiko. Po drugi svetovni vojni je bil med drugim dopisnik Radia Ljubljana iz Maribora, vodja mariborskega dopisništva dnevnika Delo in kulturni urednik pri časopisu Večer. Napisal je nekaj pripovednih del in prevedel približno 40 romanov in filozofskih razprav iz nemščine, angleščine, srbščine in hrvaščine ter hindujščine. Kot publicist se je Franc Šrimpf sprva posvečal leposlovju in splošni kulturni problematiki, pozneje pa zlasti filozofiji, indologiji in teološkim vprašanjem.
——–
V Ajdovščini se je pred sto leti rodil tenorist Ljubo Kobal. Petje je študiral na ljubljanskem konservatoriju, od leta 1941 je pel v opernem zboru, čez dve leti pa je že dobival solistične vloge. Dolga leta je bil tudi član Komornega zbora takratnega Radia in televizije v Ljubljani.
—–
Leta 1941 so nacistični policisti po ukazu šefa civilne uprave za Spodnjo Štajersko dr. Siegfrieda Überraiterja v gozdu Dobrava pri Brežicah ustrelili deset ujetih članov krške partizanske skupine. Borci so bili po nesrečni izdaji in zaradi pomanjkanja vojaškega znanja dan prej obkoljeni in zajeti v gozdu Rore nad Krškim. Deset ujetih članov skupine, devet fantov in dekle – dvajsetletno Ivanko Uranjek – so takoj obsodili na smrt. To so bili prvi ustreljeni talci med drugo svetovno vojno na slovenskem Štajerskem.
—–
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Psiholog, vojak in začetnik empirične psihologije pri nas, Prevajalec literature in filozofskih razprav, Prvi talci med drugo svetovno vojno na Slovenskem
Leta 1878 se je na Brégah pri Krškem rodil psiholog Mihajlo Rostohar. Po gimnaziji v Ljubljani in Kranju je na Dunaju in v Gradcu študiral filozofijo. Leta 1910 se je habilitiral na praški univerzi pri prof. Masaryku in postal docent na filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi; tam je leta 1912 na fiziološkem inštitutu ustanovil prvi psihološki laboratorij na Češkem. Istega leta je med razumniki Avstro-Ogrske izvedel anketo o nacionalnem počutju, pripadnosti in odnosu do drugih narodov. To je bila najbrž prva raziskava javnega mnenja v monarhiji ali celo v Evropi. V prvi svetovni vojni se je bojeval na vzhodnem, balkanskem in soškem bojišču in 29. oktobra 1918 na narodni manifestaciji v Ljubljani z balkona deželnega dvorca s sabljo v rokah slovenske vojake in častnike odvezal prisege avstro-ogrski državi. Mihajlo Rostohar si je prizadeval za ustanovitev slovenske univerze; najprej v okviru češke univerze v Pragi, po koncu vojne pa v Ljubljani. Leta 1918 je bila na njegovo pobudo ustanovljena Vseučiliška komisija pri Narodni vladi, pripravil je poslovnik, spomenico in statut za univerzo, vendar zaradi politične usmeritve ni bil po volji tedanjih oblasti, zato ga ne najdemo na seznamu prvih imenovanih profesorjev. Od leta 1922 je opravljal delo docenta na novi Masarykovi univerzi v Brnu, postal redni profesor in leta 1925 ustanovil samostojni oddelek za psihologijo s psihološkim inštitutom za eksperimentalno psihologijo. Leto pozneje je bil na njegovo spodbudo v Brnu ustanovljen pedagoški muzej. Med drugo svetovno vojno se je v Brežicah pridružil partizanskemu odporniškemu gibanju, po njej pa se je vrnil v Brno ter tam ustanovil Visoko socialno šolo. Na njej je opravljal delo profesorja in rektorja. Ob resoluciji informbiroja se ni hotel izreči zoper Jugoslavijo, zato se je vrnil v Ljubljano; leta 1950 je na tukajšnji filozofski fakulteti ustanovil katedro za psihologijo in dve leti zatem še psihološki inštitut. Mihajlo Rostohar je bil začetnik empirične psihologije in številnih psiholoških smeri ter študijskih predmetov v Sloveniji.
—–
Publicist in prevajalec Franc Šrimpf se je rodil leta 1924 v Mariboru. Na ljubljanski univerzi je študiral slovenistiko, na zagrebški pa indologijo in germanistiko. Po drugi svetovni vojni je bil med drugim dopisnik Radia Ljubljana iz Maribora, vodja mariborskega dopisništva dnevnika Delo in kulturni urednik pri časopisu Večer. Napisal je nekaj pripovednih del in prevedel približno 40 romanov in filozofskih razprav iz nemščine, angleščine, srbščine in hrvaščine ter hindujščine. Kot publicist se je Franc Šrimpf sprva posvečal leposlovju in splošni kulturni problematiki, pozneje pa zlasti filozofiji, indologiji in teološkim vprašanjem.
——–
V Ajdovščini se je pred sto leti rodil tenorist Ljubo Kobal. Petje je študiral na ljubljanskem konservatoriju, od leta 1941 je pel v opernem zboru, čez dve leti pa je že dobival solistične vloge. Dolga leta je bil tudi član Komornega zbora takratnega Radia in televizije v Ljubljani.
—–
Leta 1941 so nacistični policisti po ukazu šefa civilne uprave za Spodnjo Štajersko dr. Siegfrieda Überraiterja v gozdu Dobrava pri Brežicah ustrelili deset ujetih članov krške partizanske skupine. Borci so bili po nesrečni izdaji in zaradi pomanjkanja vojaškega znanja dan prej obkoljeni in zajeti v gozdu Rore nad Krškim. Deset ujetih članov skupine, devet fantov in dekle – dvajsetletno Ivanko Uranjek – so takoj obsodili na smrt. To so bili prvi ustreljeni talci med drugo svetovno vojno na slovenskem Štajerskem.
—–
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kraljevo ime ubranilo univerzo pred grožnjo ukinitve Obnovljeno delovanje Rdečega križa Fotoreporter žrtev srbskih paravojaških sil *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš največji predvojni glasbeni modernist Cistercijan in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Temperamentni umetniški značaj Preučevalec arhitekturne in urbanistične dediščine na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reka Drava je bila 975 let cerkvenoupravna meja Tragična usoda »pesnika zelene pomladi« Prvi sporazum Tito−Šubašić "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Raziskovalec zgodovine slovenskega slovstva Lirski sopran za klasične operne vloge Temeljni kamen za prvi visoki objekt v Novi Gorici "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnik, pisatelj in urednik z Okiča pri Boštanju »Beatin dnevnik« − roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Zgodovinski Triglav za dan razglasitve samostojnosti "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov