Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Kraljestvo »Nova Ilirija«, slovenskogoriško sadjarsko znanje seglo do Pariza in Petrograda, pesnik Goriških brd, basist širokega slovesa
Habsburška monarhija je s cesarskim patentom s 3. avgusta 1816 za severni del prejšnjih francoskih Ilirskih provinc ohranila ime Ilirija. Tako imenovano »Novo Ilirijo« so povzdignili v kraljestvo, cesar pa si je v zbirko naslovov dodal še »kralj Ilirije«. V Kraljestvo Ilirija so sodili Primorska, Kranjska, beljaško okrožje in civilna Hrvaška na desnem bregu Save, vanj so vključili tudi okrožji Čedad in Gradišče v napoleonski Italiji ter celovško okrožje, ki tudi ni bilo del Ilirskih provinc. Pozneje so sestavili še ilirski grb, starinsko zlato ladjo z vesli na modrem ozadju, ki so jo posneli po antičnih ilirskih novcih. Eni izmed dvornih pisarn so dali naslov »avstrijsko-ilirska«.
Ilirija pa ni ostala enotno upravno področje, saj so jo že leta 1816 razdelili na ločena gubernija, leta 1822 pa so iz nje izločili Hrvaško. Tako zmanjšana Ilirija se je leta 1830 uveljavila v cerkveni organizaciji, ko je goriški nadškof dobil naziv metropolita Ilirije; pozneje se je v uradnih dokumentih pojavljala vse redkeje, nazadnje v oktroirani ustavi iz leta 1849.
—–
Sadjar in vinogradnik Dominik Čolnik si je osnovno strokovno znanje o kmetijstvu in veterini pridobil na ljubljanskem liceju ter na Podkovski in veterinarski šoli, ki jo je vodil Janez Bleiweis. Kot član Štajerske kmetijske družbe v Gradcu in njene podružnice v Radgoni si je prizadeval za napredek sadjarstva in vinogradništva. Zbral je približno 400 sadnih in trtnih sort, uvedel slovenska sortna imena, izkušnje pa objavljal v časniku Novice ter v Slovenskem narodu in Slovenskem gospodarju, katerega soustanovitelj je bil. Redno je razstavljal na največjih sadjarskih in vinogradniških razstavah od Pariza in Dunaja do Petrograda. Za svoje sadike sadnega drevja in vinske trte je na teh razstavah prejel visoka državna priznanja. Dominik Čolnik se je rodil na današnji dan pred 190-imi leti pri Svetih Treh Kraljih nad Benediktom v Slovenskih goricah.
—–
Leta 1882 se je v Medani v Goriških brdih rodil pesnik in prevajalec Alojz Gradnik. Gimnazijo je končal v Gorici, pravo pa študiral na Dunaju in tam leta 1907 tudi doktoriral. Ob začetku prve svetovne vojne je bil zaradi tako imenovanega »srbofilstva« zaprt, po vojni pa je v Ljubljani postal visok pravni strokovnjak in opravljal svoje delo v Beogradu in Zagrebu.
Gradnik velja za pesnika med moderno in ekspresionizmom. Zaradi tematike ga največkrat imenujejo pesnika Goriških brd ali pesnika ljubezni in smrti. Ob ljubezenski poeziji je zanj najznačilnejša domačijska izpoved in tudi v zgradbi pesmi se je približal ljudskim oblikam.
Pil sem te in ne izpil, Ljubezen.
Ko duhteče vino sladkih trt
užil sem te, da nisem bil več trezen
in da nisem vedel, da si Smrt.Zrl sem v strašne teme tvojih brezen:
in ker bil pogled je moj zastrt
od bridkosti, nisem vedel, Smrt,
da si najskrivnostnejša Ljubezen.
Tako je zapisal v svoji pesmi Eros - Tanatos. V Gradnikovih zadnjih zbirkah – predvsem v baladah – je čutiti slutnjo, nato pa grozo druge svetovne vojne. Po vojni je nadaljeval predvsem prevajalsko delo: med drugim je prevedel Dantejeva Nebesa, Byronovo Parizíno in Shakespearjeve sonete. Alojz Gradnik velja za najopaznejšega slovenskega pesnika in poleg Župančiča najpomembnejšega lirika med obema vojnama.
—–
Basist ter operni in koncertni pevec Ladko Korošec je v Ljubljani obiskoval dramsko šolo ter poklicno nastopal v tamkajšnji Drami. Po letu 1941, ko je bil angažiran v Operi, je bil trideset let eden njenih najpomembnejših solistov. Bil je odličen igralec in pevec z izjemno dikcijo, interpretiral pa je predvsem komične vloge. Ustvaril je več kot sto različnih vodilnih vlog. Kot Kecal v Smetanovi Prodani nevesti je nastopil kar 416-krat. Za svoje delo je trikrat dobil Prešernovo nagrado, leta 1988 pa še Bettetovo. O svojih gostovanjih je napisal tudi knjigo z naslovom »Na tista lepa pota«. Operni in koncertni pevec Ladko Korošec se je rodil pred sto leti v Zagorju ob Savi.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Kraljestvo »Nova Ilirija«, slovenskogoriško sadjarsko znanje seglo do Pariza in Petrograda, pesnik Goriških brd, basist širokega slovesa
Habsburška monarhija je s cesarskim patentom s 3. avgusta 1816 za severni del prejšnjih francoskih Ilirskih provinc ohranila ime Ilirija. Tako imenovano »Novo Ilirijo« so povzdignili v kraljestvo, cesar pa si je v zbirko naslovov dodal še »kralj Ilirije«. V Kraljestvo Ilirija so sodili Primorska, Kranjska, beljaško okrožje in civilna Hrvaška na desnem bregu Save, vanj so vključili tudi okrožji Čedad in Gradišče v napoleonski Italiji ter celovško okrožje, ki tudi ni bilo del Ilirskih provinc. Pozneje so sestavili še ilirski grb, starinsko zlato ladjo z vesli na modrem ozadju, ki so jo posneli po antičnih ilirskih novcih. Eni izmed dvornih pisarn so dali naslov »avstrijsko-ilirska«.
Ilirija pa ni ostala enotno upravno področje, saj so jo že leta 1816 razdelili na ločena gubernija, leta 1822 pa so iz nje izločili Hrvaško. Tako zmanjšana Ilirija se je leta 1830 uveljavila v cerkveni organizaciji, ko je goriški nadškof dobil naziv metropolita Ilirije; pozneje se je v uradnih dokumentih pojavljala vse redkeje, nazadnje v oktroirani ustavi iz leta 1849.
—–
Sadjar in vinogradnik Dominik Čolnik si je osnovno strokovno znanje o kmetijstvu in veterini pridobil na ljubljanskem liceju ter na Podkovski in veterinarski šoli, ki jo je vodil Janez Bleiweis. Kot član Štajerske kmetijske družbe v Gradcu in njene podružnice v Radgoni si je prizadeval za napredek sadjarstva in vinogradništva. Zbral je približno 400 sadnih in trtnih sort, uvedel slovenska sortna imena, izkušnje pa objavljal v časniku Novice ter v Slovenskem narodu in Slovenskem gospodarju, katerega soustanovitelj je bil. Redno je razstavljal na največjih sadjarskih in vinogradniških razstavah od Pariza in Dunaja do Petrograda. Za svoje sadike sadnega drevja in vinske trte je na teh razstavah prejel visoka državna priznanja. Dominik Čolnik se je rodil na današnji dan pred 190-imi leti pri Svetih Treh Kraljih nad Benediktom v Slovenskih goricah.
—–
Leta 1882 se je v Medani v Goriških brdih rodil pesnik in prevajalec Alojz Gradnik. Gimnazijo je končal v Gorici, pravo pa študiral na Dunaju in tam leta 1907 tudi doktoriral. Ob začetku prve svetovne vojne je bil zaradi tako imenovanega »srbofilstva« zaprt, po vojni pa je v Ljubljani postal visok pravni strokovnjak in opravljal svoje delo v Beogradu in Zagrebu.
Gradnik velja za pesnika med moderno in ekspresionizmom. Zaradi tematike ga največkrat imenujejo pesnika Goriških brd ali pesnika ljubezni in smrti. Ob ljubezenski poeziji je zanj najznačilnejša domačijska izpoved in tudi v zgradbi pesmi se je približal ljudskim oblikam.
Pil sem te in ne izpil, Ljubezen.
Ko duhteče vino sladkih trt
užil sem te, da nisem bil več trezen
in da nisem vedel, da si Smrt.Zrl sem v strašne teme tvojih brezen:
in ker bil pogled je moj zastrt
od bridkosti, nisem vedel, Smrt,
da si najskrivnostnejša Ljubezen.
Tako je zapisal v svoji pesmi Eros - Tanatos. V Gradnikovih zadnjih zbirkah – predvsem v baladah – je čutiti slutnjo, nato pa grozo druge svetovne vojne. Po vojni je nadaljeval predvsem prevajalsko delo: med drugim je prevedel Dantejeva Nebesa, Byronovo Parizíno in Shakespearjeve sonete. Alojz Gradnik velja za najopaznejšega slovenskega pesnika in poleg Župančiča najpomembnejšega lirika med obema vojnama.
—–
Basist ter operni in koncertni pevec Ladko Korošec je v Ljubljani obiskoval dramsko šolo ter poklicno nastopal v tamkajšnji Drami. Po letu 1941, ko je bil angažiran v Operi, je bil trideset let eden njenih najpomembnejših solistov. Bil je odličen igralec in pevec z izjemno dikcijo, interpretiral pa je predvsem komične vloge. Ustvaril je več kot sto različnih vodilnih vlog. Kot Kecal v Smetanovi Prodani nevesti je nastopil kar 416-krat. Za svoje delo je trikrat dobil Prešernovo nagrado, leta 1988 pa še Bettetovo. O svojih gostovanjih je napisal tudi knjigo z naslovom »Na tista lepa pota«. Operni in koncertni pevec Ladko Korošec se je rodil pred sto leti v Zagorju ob Savi.
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Neveljaven email naslov