Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Kraljestvo »Nova Ilirija«, slovenskogoriško sadjarsko znanje seglo do Pariza in Petrograda, pesnik Goriških brd, basist širokega slovesa
Habsburška monarhija je s cesarskim patentom s 3. avgusta 1816 za severni del prejšnjih francoskih Ilirskih provinc ohranila ime Ilirija. Tako imenovano »Novo Ilirijo« so povzdignili v kraljestvo, cesar pa si je v zbirko naslovov dodal še »kralj Ilirije«. V Kraljestvo Ilirija so sodili Primorska, Kranjska, beljaško okrožje in civilna Hrvaška na desnem bregu Save, vanj so vključili tudi okrožji Čedad in Gradišče v napoleonski Italiji ter celovško okrožje, ki tudi ni bilo del Ilirskih provinc. Pozneje so sestavili še ilirski grb, starinsko zlato ladjo z vesli na modrem ozadju, ki so jo posneli po antičnih ilirskih novcih. Eni izmed dvornih pisarn so dali naslov »avstrijsko-ilirska«.
Ilirija pa ni ostala enotno upravno področje, saj so jo že leta 1816 razdelili na ločena gubernija, leta 1822 pa so iz nje izločili Hrvaško. Tako zmanjšana Ilirija se je leta 1830 uveljavila v cerkveni organizaciji, ko je goriški nadškof dobil naziv metropolita Ilirije; pozneje se je v uradnih dokumentih pojavljala vse redkeje, nazadnje v oktroirani ustavi iz leta 1849.
—–
Sadjar in vinogradnik Dominik Čolnik si je osnovno strokovno znanje o kmetijstvu in veterini pridobil na ljubljanskem liceju ter na Podkovski in veterinarski šoli, ki jo je vodil Janez Bleiweis. Kot član Štajerske kmetijske družbe v Gradcu in njene podružnice v Radgoni si je prizadeval za napredek sadjarstva in vinogradništva. Zbral je približno 400 sadnih in trtnih sort, uvedel slovenska sortna imena, izkušnje pa objavljal v časniku Novice ter v Slovenskem narodu in Slovenskem gospodarju, katerega soustanovitelj je bil. Redno je razstavljal na največjih sadjarskih in vinogradniških razstavah od Pariza in Dunaja do Petrograda. Za svoje sadike sadnega drevja in vinske trte je na teh razstavah prejel visoka državna priznanja. Dominik Čolnik se je rodil na današnji dan pred 190-imi leti pri Svetih Treh Kraljih nad Benediktom v Slovenskih goricah.
—–
Leta 1882 se je v Medani v Goriških brdih rodil pesnik in prevajalec Alojz Gradnik. Gimnazijo je končal v Gorici, pravo pa študiral na Dunaju in tam leta 1907 tudi doktoriral. Ob začetku prve svetovne vojne je bil zaradi tako imenovanega »srbofilstva« zaprt, po vojni pa je v Ljubljani postal visok pravni strokovnjak in opravljal svoje delo v Beogradu in Zagrebu.
Gradnik velja za pesnika med moderno in ekspresionizmom. Zaradi tematike ga največkrat imenujejo pesnika Goriških brd ali pesnika ljubezni in smrti. Ob ljubezenski poeziji je zanj najznačilnejša domačijska izpoved in tudi v zgradbi pesmi se je približal ljudskim oblikam.
Pil sem te in ne izpil, Ljubezen.
Ko duhteče vino sladkih trt
užil sem te, da nisem bil več trezen
in da nisem vedel, da si Smrt.Zrl sem v strašne teme tvojih brezen:
in ker bil pogled je moj zastrt
od bridkosti, nisem vedel, Smrt,
da si najskrivnostnejša Ljubezen.
Tako je zapisal v svoji pesmi Eros - Tanatos. V Gradnikovih zadnjih zbirkah – predvsem v baladah – je čutiti slutnjo, nato pa grozo druge svetovne vojne. Po vojni je nadaljeval predvsem prevajalsko delo: med drugim je prevedel Dantejeva Nebesa, Byronovo Parizíno in Shakespearjeve sonete. Alojz Gradnik velja za najopaznejšega slovenskega pesnika in poleg Župančiča najpomembnejšega lirika med obema vojnama.
—–
Basist ter operni in koncertni pevec Ladko Korošec je v Ljubljani obiskoval dramsko šolo ter poklicno nastopal v tamkajšnji Drami. Po letu 1941, ko je bil angažiran v Operi, je bil trideset let eden njenih najpomembnejših solistov. Bil je odličen igralec in pevec z izjemno dikcijo, interpretiral pa je predvsem komične vloge. Ustvaril je več kot sto različnih vodilnih vlog. Kot Kecal v Smetanovi Prodani nevesti je nastopil kar 416-krat. Za svoje delo je trikrat dobil Prešernovo nagrado, leta 1988 pa še Bettetovo. O svojih gostovanjih je napisal tudi knjigo z naslovom »Na tista lepa pota«. Operni in koncertni pevec Ladko Korošec se je rodil pred sto leti v Zagorju ob Savi.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Kraljestvo »Nova Ilirija«, slovenskogoriško sadjarsko znanje seglo do Pariza in Petrograda, pesnik Goriških brd, basist širokega slovesa
Habsburška monarhija je s cesarskim patentom s 3. avgusta 1816 za severni del prejšnjih francoskih Ilirskih provinc ohranila ime Ilirija. Tako imenovano »Novo Ilirijo« so povzdignili v kraljestvo, cesar pa si je v zbirko naslovov dodal še »kralj Ilirije«. V Kraljestvo Ilirija so sodili Primorska, Kranjska, beljaško okrožje in civilna Hrvaška na desnem bregu Save, vanj so vključili tudi okrožji Čedad in Gradišče v napoleonski Italiji ter celovško okrožje, ki tudi ni bilo del Ilirskih provinc. Pozneje so sestavili še ilirski grb, starinsko zlato ladjo z vesli na modrem ozadju, ki so jo posneli po antičnih ilirskih novcih. Eni izmed dvornih pisarn so dali naslov »avstrijsko-ilirska«.
Ilirija pa ni ostala enotno upravno področje, saj so jo že leta 1816 razdelili na ločena gubernija, leta 1822 pa so iz nje izločili Hrvaško. Tako zmanjšana Ilirija se je leta 1830 uveljavila v cerkveni organizaciji, ko je goriški nadškof dobil naziv metropolita Ilirije; pozneje se je v uradnih dokumentih pojavljala vse redkeje, nazadnje v oktroirani ustavi iz leta 1849.
—–
Sadjar in vinogradnik Dominik Čolnik si je osnovno strokovno znanje o kmetijstvu in veterini pridobil na ljubljanskem liceju ter na Podkovski in veterinarski šoli, ki jo je vodil Janez Bleiweis. Kot član Štajerske kmetijske družbe v Gradcu in njene podružnice v Radgoni si je prizadeval za napredek sadjarstva in vinogradništva. Zbral je približno 400 sadnih in trtnih sort, uvedel slovenska sortna imena, izkušnje pa objavljal v časniku Novice ter v Slovenskem narodu in Slovenskem gospodarju, katerega soustanovitelj je bil. Redno je razstavljal na največjih sadjarskih in vinogradniških razstavah od Pariza in Dunaja do Petrograda. Za svoje sadike sadnega drevja in vinske trte je na teh razstavah prejel visoka državna priznanja. Dominik Čolnik se je rodil na današnji dan pred 190-imi leti pri Svetih Treh Kraljih nad Benediktom v Slovenskih goricah.
—–
Leta 1882 se je v Medani v Goriških brdih rodil pesnik in prevajalec Alojz Gradnik. Gimnazijo je končal v Gorici, pravo pa študiral na Dunaju in tam leta 1907 tudi doktoriral. Ob začetku prve svetovne vojne je bil zaradi tako imenovanega »srbofilstva« zaprt, po vojni pa je v Ljubljani postal visok pravni strokovnjak in opravljal svoje delo v Beogradu in Zagrebu.
Gradnik velja za pesnika med moderno in ekspresionizmom. Zaradi tematike ga največkrat imenujejo pesnika Goriških brd ali pesnika ljubezni in smrti. Ob ljubezenski poeziji je zanj najznačilnejša domačijska izpoved in tudi v zgradbi pesmi se je približal ljudskim oblikam.
Pil sem te in ne izpil, Ljubezen.
Ko duhteče vino sladkih trt
užil sem te, da nisem bil več trezen
in da nisem vedel, da si Smrt.Zrl sem v strašne teme tvojih brezen:
in ker bil pogled je moj zastrt
od bridkosti, nisem vedel, Smrt,
da si najskrivnostnejša Ljubezen.
Tako je zapisal v svoji pesmi Eros - Tanatos. V Gradnikovih zadnjih zbirkah – predvsem v baladah – je čutiti slutnjo, nato pa grozo druge svetovne vojne. Po vojni je nadaljeval predvsem prevajalsko delo: med drugim je prevedel Dantejeva Nebesa, Byronovo Parizíno in Shakespearjeve sonete. Alojz Gradnik velja za najopaznejšega slovenskega pesnika in poleg Župančiča najpomembnejšega lirika med obema vojnama.
—–
Basist ter operni in koncertni pevec Ladko Korošec je v Ljubljani obiskoval dramsko šolo ter poklicno nastopal v tamkajšnji Drami. Po letu 1941, ko je bil angažiran v Operi, je bil trideset let eden njenih najpomembnejših solistov. Bil je odličen igralec in pevec z izjemno dikcijo, interpretiral pa je predvsem komične vloge. Ustvaril je več kot sto različnih vodilnih vlog. Kot Kecal v Smetanovi Prodani nevesti je nastopil kar 416-krat. Za svoje delo je trikrat dobil Prešernovo nagrado, leta 1988 pa še Bettetovo. O svojih gostovanjih je napisal tudi knjigo z naslovom »Na tista lepa pota«. Operni in koncertni pevec Ladko Korošec se je rodil pred sto leti v Zagorju ob Savi.
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov