Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Četrtek, 6. avgusta

06.08.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Morilski udar strele na Donački gori, celjski nadučitelj – borec za rabo slovenskega jezika, oče Slovenske planinske poti, iz Novega mesta v Mariborsko poklicno gledališče

Poleti 1741 so nevihte z močnim dežjem, vetrom in točo pogosto ogrožale pridelek polj, sadovnjakov in vinogradov, zato se je 6. avgusta tistega leta pri molitvi za letino v cerkvi na Donački gori zbralo veliko romarjev, predvsem z Dravskega in Ptujskega polja ter iz Haloz. Želeli so se priporočiti zavetniku svetemu Donatu, naj obvaruje njihov trud. Sredi bogoslužja pa je v cerkev udarila strela. Umrlo je 59 ljudi. Pokopali so jih v današnjem Vidmu pri Ptuju, pri Svetem Juriju in v Žetalah. Popis nesrečnih romarjev je ohranjen v mrliških knjigah župnije Svetega Vida. To najbolj množično nesrečo zaradi udara strele na Slovenskem opisuje tudi vizitacijski zapisnik goriškega nadškofa Karla Mihaela Attemsa. Po ohranjenem ljudskem izročilu se je zvon iz zvonika cerkve, ki jo je zadela strela, prikotalil po južnem pobočju Donačke gore vse do tam, kjer stoji sedanja cerkev svetega Donata.
____

Leta 1844 se je v Braslovčah rodil učitelj Jakob Lopan. Bil je soustanovitelj in prvi urednik pedagoškega mesečnika »Popotnik« s podnaslovom »List za šolo in dom«. Kot glasilo slovenskih učiteljskih društev je začel izhajati leta 1880 in je objavljal pedagoške prispevke in izkušnje učiteljev ter predstavljal uspehe in pedagoške smernice v metodiki. Jakob Lopan je kot podučitelj služboval v Laškem, Slovenj Gradcu, Šentjanžu pri Dravogradu in v Vitanju, leta 1875 pa je postal nadučitelj, kot so tedaj rekli šolskim upraviteljem na prvi slovenski osnovni šoli v Celju. Ker je odločno varoval slovensko šolo pred nemško usmerjenim celjskim prebivalstvom, si je med Slovenci pridobil velik ugled in spoštovanje. Kot član Kmetijske družbe je na različnih predavanjih seznanjal poslušalstvo s poljedelskimi, sadjarskimi in čebelarskimi opravili ter pisal v revijo »Učiteljski tovariš«, ki je bila v tistem obdobju osrednji slovenski učiteljski časopis.

____

Leta 1899 se je v Žalcu rodil profesor Ivan Šumljak, eden najpomembnejših organizatorjev slovenskega planinstva v prejšnjem stoletju in pobudnik Slovenske planinske poti. Leta 1918 je z odliko končal študij na mariborskem učiteljišču. Poučeval je med drugim v Šoštanju in Mariboru, med vojno doživel izgnanstvo, leta 1945 pa postal ravnatelj učiteljišča v Mariboru. Po vojni je bil 20 let načelnik markacijskega odseka Planinskega društva Maribor Matica. Na zboru markacistov Slovenije je junija pred 70 leti podal predlog za »Slovensko planinsko transverzalo št. 1« od Maribora do Kopra. Leta 1953 je bila pot, ki se začne ob vznožju Pohorja, v Radvanju pri Mariboru, se nadaljuje čez Pohorje, Kamniško-Savinjske Alpe, Karavanke, Julijske Alpe in predalpska hribovja ter Kras in konča v Ankaranu ob Jadranskem morju, tudi uradno odprta. Leta 1991 so bile sprejete spremembe, sama pot pa je bila preimenovana v »Slovensko planinsko pot«. To je prva in najpomembnejša vezna pot v Sloveniji, hkrati pa je bila to prva označena in opisana vezna planinska pot v Evropi. Tako kot preostale planinske poti v Sloveniji je označena s Knafelčevo markacijo (bela pika, obkrožena z rdečim krogom), ki pa ji je dodana še številka 1. Dolga je 630 kilometrov, prehoditi pa jo je možno v 245 urah oziroma približno mesecu dni.

—–

Na današnji dan leta 1885 se je v Postojni rodila gledališka igralka Mileva Zakrajšek.  Mladost je preživela v Novem mestu; tam je nastopala v čitalniškem gledališču in igrala v orkestru. S poklicnim gledališčem se je kot igralka prvič srečala v Mariboru in si z uspešnim nastopom pri skoraj enainštiridesetih letih pridobila reden angažma. Razvila se je v vodilno igralko mariborskega Narodnega gledališča in ostala njegova članica do leta 1959. Pravi igralski razcvet je doživela po vojni, ko je postala žlahtna interpretka materinskih likov. Igrala je tudi v filmu; antologijska je zlasti njena vloga matere v filmu »Na svoji zemlji«. Mileva Zakrajšek je dvakrat dobila Prešernovo nagrado.


Na današnji dan

6271 epizod

Na današnji dan

6271 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Četrtek, 6. avgusta

06.08.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Morilski udar strele na Donački gori, celjski nadučitelj – borec za rabo slovenskega jezika, oče Slovenske planinske poti, iz Novega mesta v Mariborsko poklicno gledališče

Poleti 1741 so nevihte z močnim dežjem, vetrom in točo pogosto ogrožale pridelek polj, sadovnjakov in vinogradov, zato se je 6. avgusta tistega leta pri molitvi za letino v cerkvi na Donački gori zbralo veliko romarjev, predvsem z Dravskega in Ptujskega polja ter iz Haloz. Želeli so se priporočiti zavetniku svetemu Donatu, naj obvaruje njihov trud. Sredi bogoslužja pa je v cerkev udarila strela. Umrlo je 59 ljudi. Pokopali so jih v današnjem Vidmu pri Ptuju, pri Svetem Juriju in v Žetalah. Popis nesrečnih romarjev je ohranjen v mrliških knjigah župnije Svetega Vida. To najbolj množično nesrečo zaradi udara strele na Slovenskem opisuje tudi vizitacijski zapisnik goriškega nadškofa Karla Mihaela Attemsa. Po ohranjenem ljudskem izročilu se je zvon iz zvonika cerkve, ki jo je zadela strela, prikotalil po južnem pobočju Donačke gore vse do tam, kjer stoji sedanja cerkev svetega Donata.
____

Leta 1844 se je v Braslovčah rodil učitelj Jakob Lopan. Bil je soustanovitelj in prvi urednik pedagoškega mesečnika »Popotnik« s podnaslovom »List za šolo in dom«. Kot glasilo slovenskih učiteljskih društev je začel izhajati leta 1880 in je objavljal pedagoške prispevke in izkušnje učiteljev ter predstavljal uspehe in pedagoške smernice v metodiki. Jakob Lopan je kot podučitelj služboval v Laškem, Slovenj Gradcu, Šentjanžu pri Dravogradu in v Vitanju, leta 1875 pa je postal nadučitelj, kot so tedaj rekli šolskim upraviteljem na prvi slovenski osnovni šoli v Celju. Ker je odločno varoval slovensko šolo pred nemško usmerjenim celjskim prebivalstvom, si je med Slovenci pridobil velik ugled in spoštovanje. Kot član Kmetijske družbe je na različnih predavanjih seznanjal poslušalstvo s poljedelskimi, sadjarskimi in čebelarskimi opravili ter pisal v revijo »Učiteljski tovariš«, ki je bila v tistem obdobju osrednji slovenski učiteljski časopis.

____

Leta 1899 se je v Žalcu rodil profesor Ivan Šumljak, eden najpomembnejših organizatorjev slovenskega planinstva v prejšnjem stoletju in pobudnik Slovenske planinske poti. Leta 1918 je z odliko končal študij na mariborskem učiteljišču. Poučeval je med drugim v Šoštanju in Mariboru, med vojno doživel izgnanstvo, leta 1945 pa postal ravnatelj učiteljišča v Mariboru. Po vojni je bil 20 let načelnik markacijskega odseka Planinskega društva Maribor Matica. Na zboru markacistov Slovenije je junija pred 70 leti podal predlog za »Slovensko planinsko transverzalo št. 1« od Maribora do Kopra. Leta 1953 je bila pot, ki se začne ob vznožju Pohorja, v Radvanju pri Mariboru, se nadaljuje čez Pohorje, Kamniško-Savinjske Alpe, Karavanke, Julijske Alpe in predalpska hribovja ter Kras in konča v Ankaranu ob Jadranskem morju, tudi uradno odprta. Leta 1991 so bile sprejete spremembe, sama pot pa je bila preimenovana v »Slovensko planinsko pot«. To je prva in najpomembnejša vezna pot v Sloveniji, hkrati pa je bila to prva označena in opisana vezna planinska pot v Evropi. Tako kot preostale planinske poti v Sloveniji je označena s Knafelčevo markacijo (bela pika, obkrožena z rdečim krogom), ki pa ji je dodana še številka 1. Dolga je 630 kilometrov, prehoditi pa jo je možno v 245 urah oziroma približno mesecu dni.

—–

Na današnji dan leta 1885 se je v Postojni rodila gledališka igralka Mileva Zakrajšek.  Mladost je preživela v Novem mestu; tam je nastopala v čitalniškem gledališču in igrala v orkestru. S poklicnim gledališčem se je kot igralka prvič srečala v Mariboru in si z uspešnim nastopom pri skoraj enainštiridesetih letih pridobila reden angažma. Razvila se je v vodilno igralko mariborskega Narodnega gledališča in ostala njegova članica do leta 1959. Pravi igralski razcvet je doživela po vojni, ko je postala žlahtna interpretka materinskih likov. Igrala je tudi v filmu; antologijska je zlasti njena vloga matere v filmu »Na svoji zemlji«. Mileva Zakrajšek je dvakrat dobila Prešernovo nagrado.


25.10.2024

1. november - generalske epolete na majorjevih ramenih (1918)

Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom


25.10.2024

31. oktober - Dušan Munih (1924) od gimnazijca do partizanskega diverzanta

Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi


25.10.2024

30. oktober - Amalija Šimec (1893) prva slovenska Rockefellerjeva štipendistka

Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


10.10.2024

15. oktober - Simon Gregorčič (1844) "goriški slavček"

Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina


10.10.2024

14. oktober - Feliks Lobe (1894) pionir ljubljanske strojne fakultete

Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora


07.10.2024

13. oktober - Jožef Klekl (1874) in prizadevanje za slovensko Prekmurje

Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov