Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju, slovenskogoriški agronom v Mostarju, žrtev dachavskih procesov, desetletja prepovedani literat, uzakonjena volilna pravica žensk

Teolog Jernej Vidmar je marca 1860 na ljubljanskem škofovskem sedežu nasledil Antona Alojzija Wolfa. Kot škof se je takoj vključil v prizadevanje za uvedbo slovenščine v javno življenje. Že ob prvem srečanju 1860 je bogoslovce pozval k učenju domačega jezika in k vajam za dobre pridigarje v lepi slovenščini. Rekel je:  »Nikoli ne smemo pozabiti, da je naša domovina slovenščina.«  In tudi: »Ljubi moji, vsa škofija je slovenska, naj se torej vsaki izmed vas v domači besedi tako izuri, da bo v čistem jeziku besedo božjo oznamoval … tirjal bom, da bo vsaki pravilno znal pisati.« V stolnici, na birmah in ob posvečanju novih cerkva je pridigal slovensko, kar dotlej ni bilo v navadi.

Kot ljubljanski škof je postal član Kranjskega deželnega zbora in član Gosposke zbornice Državnega zbora na Dunaju. Udeležil se je zasedanja prvega vatikanskega cerkvenega zbora, vendar je iz zdravstvenih razlogov Rim zapustil spomladi 1870. Po sprejetju dogme o papeževi nezmotljivosti je naslednje leto nepreklicno odstopil kot ljubljanski škof. Papež Pij IX. je njegov odstop sprejel in ga imenoval za administratorja ljubljanske škofije do imenovanja njegovega naslednika Janeza Zlatousta Pogačarja. Jernej Vidmar, 25. ljubljanski škof, se je rodil leta 1802 v Kranju.

Vinogradniški strokovnjak  Franc Kuri  je leta 1911 v Grottenhoffu pri Gradcu končal kmetijsko šolo in bil nato poslan na delo v Novi Sad in Negotin. Leta 1923 je prišel v kmetijski zavod v Mostarju, da bi pomagal pri obnovi hercegovskih vinogradov; te je že dobro desetletje uničevala filoksera, trtna uš, in povzročala propad vinogradništva; to je bila ob gojenju tobaka najpomembnejša gospodarska panoga v tej dokaj revni pokrajini. Po desetletju intenzivnega dela, domače sorte vinske trte je dal precepiti na proti trtni uši odporne ameriške podlage, je bil ta škodljivec tako rekoč izkoreninjen. Leta 1950 je začel drugo veliko obnovo, urejanje plantažnih vinogradov. Z uvajanjem visokega gojenja trte na žicah namesto na nizkih kolih se je pridelek grozdja občutno povečal. Predaval je tudi na vinogradniških posvetovanjih, objavljal v strokovnem časopisju ter napisal knjigo o gojenju breskev. Franc Kuri, v Hercegovini so ga imenovali Franjo, se je rodil leta 1892 v Spodnjih Verjanah pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah.

V Ljubljani se je 11. avgusta 1907 rodil geodet Stane Oswald. Diplomiral je na tehniški fakulteti v Ljubljani. Med študijem je bil član levičarskih študentskih klubov, med drugim tudi predsednik kluba svobodnih akademikov in urednik nezakonitega študentskega glasila Rdeči signali. Zaradi suma, da širi komunistično propagando, je bil večkrat zaprt. Okupatorske oblasti so ga po zasedbi Slovenije odpeljale v taborišče Dachau. Izpustile so ga konec naslednjega leta. Pozneje se je pridružil partizanom ter opravljal pomembne strokovne in politične naloge. Leta 1947 so oblasti Staneta Oswalda aretirale in ga pred vojaškim sodiščem v Ljubljani obsodile na smrt. Proces, imenovan tudi Diehl-Oswaldov proces, je bil nadaljevanje sojenja nekdanjim dachavskim taboriščnikom zaradi domnevnega zavestnega sodelovanja z gestapom. Šlo je za izrazito političen proces in do leta 1986 so bili obsojeni na teh procesih rehabilitirani.

Pesnik in pisatelj Karel Mauser se je rodil na današnji dan leta 1918 v Zagorici pri Bledu. Po gimnaziji v Kranju in Ljubljani je v Ljubljani začel študij bogoslovja, ga končal, vendar ni prejel duhovniškega posvečenja. Zaposlil se je v tiskarni in si ustvaril družino. Ob kapitulaciji Italije je bil zajet na Turjaku in interniran. Po vojni je odšel v Avstrijo in se leta 1951 izselil v Cleveland v Združene države, kjer je delal v tovarni svedrov in ves čas literarno ustvarjal. Izdal je 27 knjig povesti, črtic in romanov, med katerimi izstopata roman  Kaplan Klemen in trilogija Ljudje pod bičem, ki govori o vojni in revoluciji na Slovenskem. Dela Karla Mauserja so bila do osamosvojitve prepovedana, prva njegova knjiga je v Sloveniji izšla leta 1992.

Enajstega avgusta 1945 je bila v povojni Jugoslaviji na podlagi družbenih sprememb po narodnoosvobodilnem boju uzakonjena volilna pravica žensk. Že leta 1902 je Društvo slovenskih učiteljic oblikovalo zahtevo po volilni pravici, po koncu prve svetovne vojne pa so se tako liberalna kot tudi katoliška in socialdemokratska veja oblasti zavzele za sprejem ženske volilne pravice. A splošno volilno pravico so uzakonili šele v okviru druge Jugoslavije.