Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dalmatinove Biblije ni bilo mogoče natisniti v Ljubljani, utemeljitelj konstruktivistične slikarske smeri pri nas, ustvarjalec iz vrst kritične generacije besednih umetnikov, mojster tenorja ljubljanske opere
Biblijo je začel prvi prevajati v slovenski jezik Primož Trubar. Leta 1557 je Trubar izdal Ta prvi deil tiga Noviga Testamenta - prevod Nove zaveze, ki je poleg Lutrovega predstavljal osnovo za Dalmatinov prevod. Pri Stari zavezi je Jurij Dalmatin izhajal iz Lutrovega prevoda v nemški jezik, ki je izšel leta 1534. Za tisk prvega prevoda Biblije v slovenski jezik je bil sprva zadolžen v Ljubljani tiskar Janž Mandelc. Novica o nameri je prispela do Karla Avstrijskega, ki je takoj posredoval. Posledice so bile usodne, saj je Mandelc moral tiskarno zapreti. Poleg tega pa so ga tudi izgnali iz Ljubljane. 24. avgusta 1581 so se v Ljubljani zbrali izvedenci za grški, latinski in slovenski jezik iz treh dežel: Štajerske, Koroške in Kranjske in skupaj z Dalmatinom dokončno oblikovali slovensko besedilo. Ker so se zavedali, da knjige v avstrijskih tiskarnah ne bi mogli natisniti, so tisk naročili v Wittenbergu na Nemškem. Delo je z naslovom ”Biblija, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta” izšlo leta 1584, v naše kraje pa so 1500 izvodov, da jih ne bi oblastniki zaplenili, pretihotapili v sodih.
________
Slikar, grafik in scenograf Avgust Černigoj se je rodil leta 1898 v Trstu. Šolal se je v domačem mestu in Münchnu, diplomiral na likovni akademiji v Bologni, nekaj časa pa je obiskoval tudi znameniti weimarski Bauhaus. Leta 1924 je v telovadnici tehnične šole v Ljubljani priredil prvo slovensko konstruktivistično razstavo, po razstavi v Jakopičevem paviljonu leto pozneje pa je bil izgnan v Trst. Tam je ustanovil zasebno slikarsko šolo, sodeloval pri ustanovitvi avantgardne revije “Tank” ter organiziral Tržaško konstruktivistično skupino.
Černigojeva dela kažejo vplive ruskega konstruktivizma in dadaizma, sicer pa velja za utemeljitelja konstruktivistične slikarske smeri pri nas in za najvidnejšega predstavnika zgodovinske avantgarde v slovenski likovni umetnosti. Uvedel je še eno novost: kolaž ali lepljenko, ki je bila v njegovem času za občinstvo pravi šok. Avgust Černigoj je leta 1976 dobil Prešernovo nagrado, bil pa je tudi dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
—–
Dramatik in pisatelj Dominik Smole je pripadal tako imenovani kritični generaciji besednih umetnikov, povezanih pri revijah Beseda, Revija 57 in Perspektive. Čeprav je bil predvsem dramatik, je napisal tudi eno prvih povojnih modernističnih proznih besedil, roman “Črni dnevi in beli dan”. V začetku je pisal sociorealistične drame, vendar se je kmalu preusmeril v pisanje eksistencialističnih dram.
Leta 1961 je izdal svoje najpomembnejše delo, poetično dramo Antigona, eno najboljših slovenskih odrskih del. Pisal je tudi avantgardne drame. Njegova zadnja mojstrovina, drama “Zlata čeveljčka”, je izšla leta 1983. Za svoje umetniško delo je leta 1986 prejel Prešernovo nagrado. Dominik Smole se je rodil leta 1929 v Ljubljani.
______
Operni pevec Rajko Koritnik se je rodil pred 90. leti v Lozícah v Vipavski dolini. Kmalu po debiju je prevzel večji del tenorskega repertoarja v ljubljanski Operi. V skoraj tri desetletja dolgi karieri je pel v 72-ih glavnih vlogah. Z lepo barvo glasu in belkantistično tehniko se je še posebno odlikoval v italijanskih in francoskih operah ter verističnih opernih delih. Dolgoletni prvak ljubljanske Opere Rajko Koritnik je leta 1982 prejel nagrado mesta Ljubljana, deset let pozneje pa še Betettovo nagrado.
6268 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dalmatinove Biblije ni bilo mogoče natisniti v Ljubljani, utemeljitelj konstruktivistične slikarske smeri pri nas, ustvarjalec iz vrst kritične generacije besednih umetnikov, mojster tenorja ljubljanske opere
Biblijo je začel prvi prevajati v slovenski jezik Primož Trubar. Leta 1557 je Trubar izdal Ta prvi deil tiga Noviga Testamenta - prevod Nove zaveze, ki je poleg Lutrovega predstavljal osnovo za Dalmatinov prevod. Pri Stari zavezi je Jurij Dalmatin izhajal iz Lutrovega prevoda v nemški jezik, ki je izšel leta 1534. Za tisk prvega prevoda Biblije v slovenski jezik je bil sprva zadolžen v Ljubljani tiskar Janž Mandelc. Novica o nameri je prispela do Karla Avstrijskega, ki je takoj posredoval. Posledice so bile usodne, saj je Mandelc moral tiskarno zapreti. Poleg tega pa so ga tudi izgnali iz Ljubljane. 24. avgusta 1581 so se v Ljubljani zbrali izvedenci za grški, latinski in slovenski jezik iz treh dežel: Štajerske, Koroške in Kranjske in skupaj z Dalmatinom dokončno oblikovali slovensko besedilo. Ker so se zavedali, da knjige v avstrijskih tiskarnah ne bi mogli natisniti, so tisk naročili v Wittenbergu na Nemškem. Delo je z naslovom ”Biblija, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta” izšlo leta 1584, v naše kraje pa so 1500 izvodov, da jih ne bi oblastniki zaplenili, pretihotapili v sodih.
________
Slikar, grafik in scenograf Avgust Černigoj se je rodil leta 1898 v Trstu. Šolal se je v domačem mestu in Münchnu, diplomiral na likovni akademiji v Bologni, nekaj časa pa je obiskoval tudi znameniti weimarski Bauhaus. Leta 1924 je v telovadnici tehnične šole v Ljubljani priredil prvo slovensko konstruktivistično razstavo, po razstavi v Jakopičevem paviljonu leto pozneje pa je bil izgnan v Trst. Tam je ustanovil zasebno slikarsko šolo, sodeloval pri ustanovitvi avantgardne revije “Tank” ter organiziral Tržaško konstruktivistično skupino.
Černigojeva dela kažejo vplive ruskega konstruktivizma in dadaizma, sicer pa velja za utemeljitelja konstruktivistične slikarske smeri pri nas in za najvidnejšega predstavnika zgodovinske avantgarde v slovenski likovni umetnosti. Uvedel je še eno novost: kolaž ali lepljenko, ki je bila v njegovem času za občinstvo pravi šok. Avgust Černigoj je leta 1976 dobil Prešernovo nagrado, bil pa je tudi dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
—–
Dramatik in pisatelj Dominik Smole je pripadal tako imenovani kritični generaciji besednih umetnikov, povezanih pri revijah Beseda, Revija 57 in Perspektive. Čeprav je bil predvsem dramatik, je napisal tudi eno prvih povojnih modernističnih proznih besedil, roman “Črni dnevi in beli dan”. V začetku je pisal sociorealistične drame, vendar se je kmalu preusmeril v pisanje eksistencialističnih dram.
Leta 1961 je izdal svoje najpomembnejše delo, poetično dramo Antigona, eno najboljših slovenskih odrskih del. Pisal je tudi avantgardne drame. Njegova zadnja mojstrovina, drama “Zlata čeveljčka”, je izšla leta 1983. Za svoje umetniško delo je leta 1986 prejel Prešernovo nagrado. Dominik Smole se je rodil leta 1929 v Ljubljani.
______
Operni pevec Rajko Koritnik se je rodil pred 90. leti v Lozícah v Vipavski dolini. Kmalu po debiju je prevzel večji del tenorskega repertoarja v ljubljanski Operi. V skoraj tri desetletja dolgi karieri je pel v 72-ih glavnih vlogah. Z lepo barvo glasu in belkantistično tehniko se je še posebno odlikoval v italijanskih in francoskih operah ter verističnih opernih delih. Dolgoletni prvak ljubljanske Opere Rajko Koritnik je leta 1982 prejel nagrado mesta Ljubljana, deset let pozneje pa še Betettovo nagrado.
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov