Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dalmatinove Biblije ni bilo mogoče natisniti v Ljubljani, utemeljitelj konstruktivistične slikarske smeri pri nas, ustvarjalec iz vrst kritične generacije besednih umetnikov, mojster tenorja ljubljanske opere
Biblijo je začel prvi prevajati v slovenski jezik Primož Trubar. Leta 1557 je Trubar izdal Ta prvi deil tiga Noviga Testamenta - prevod Nove zaveze, ki je poleg Lutrovega predstavljal osnovo za Dalmatinov prevod. Pri Stari zavezi je Jurij Dalmatin izhajal iz Lutrovega prevoda v nemški jezik, ki je izšel leta 1534. Za tisk prvega prevoda Biblije v slovenski jezik je bil sprva zadolžen v Ljubljani tiskar Janž Mandelc. Novica o nameri je prispela do Karla Avstrijskega, ki je takoj posredoval. Posledice so bile usodne, saj je Mandelc moral tiskarno zapreti. Poleg tega pa so ga tudi izgnali iz Ljubljane. 24. avgusta 1581 so se v Ljubljani zbrali izvedenci za grški, latinski in slovenski jezik iz treh dežel: Štajerske, Koroške in Kranjske in skupaj z Dalmatinom dokončno oblikovali slovensko besedilo. Ker so se zavedali, da knjige v avstrijskih tiskarnah ne bi mogli natisniti, so tisk naročili v Wittenbergu na Nemškem. Delo je z naslovom ”Biblija, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta” izšlo leta 1584, v naše kraje pa so 1500 izvodov, da jih ne bi oblastniki zaplenili, pretihotapili v sodih.
________
Slikar, grafik in scenograf Avgust Černigoj se je rodil leta 1898 v Trstu. Šolal se je v domačem mestu in Münchnu, diplomiral na likovni akademiji v Bologni, nekaj časa pa je obiskoval tudi znameniti weimarski Bauhaus. Leta 1924 je v telovadnici tehnične šole v Ljubljani priredil prvo slovensko konstruktivistično razstavo, po razstavi v Jakopičevem paviljonu leto pozneje pa je bil izgnan v Trst. Tam je ustanovil zasebno slikarsko šolo, sodeloval pri ustanovitvi avantgardne revije “Tank” ter organiziral Tržaško konstruktivistično skupino.
Černigojeva dela kažejo vplive ruskega konstruktivizma in dadaizma, sicer pa velja za utemeljitelja konstruktivistične slikarske smeri pri nas in za najvidnejšega predstavnika zgodovinske avantgarde v slovenski likovni umetnosti. Uvedel je še eno novost: kolaž ali lepljenko, ki je bila v njegovem času za občinstvo pravi šok. Avgust Černigoj je leta 1976 dobil Prešernovo nagrado, bil pa je tudi dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
—–
Dramatik in pisatelj Dominik Smole je pripadal tako imenovani kritični generaciji besednih umetnikov, povezanih pri revijah Beseda, Revija 57 in Perspektive. Čeprav je bil predvsem dramatik, je napisal tudi eno prvih povojnih modernističnih proznih besedil, roman “Črni dnevi in beli dan”. V začetku je pisal sociorealistične drame, vendar se je kmalu preusmeril v pisanje eksistencialističnih dram.
Leta 1961 je izdal svoje najpomembnejše delo, poetično dramo Antigona, eno najboljših slovenskih odrskih del. Pisal je tudi avantgardne drame. Njegova zadnja mojstrovina, drama “Zlata čeveljčka”, je izšla leta 1983. Za svoje umetniško delo je leta 1986 prejel Prešernovo nagrado. Dominik Smole se je rodil leta 1929 v Ljubljani.
______
Operni pevec Rajko Koritnik se je rodil pred 90. leti v Lozícah v Vipavski dolini. Kmalu po debiju je prevzel večji del tenorskega repertoarja v ljubljanski Operi. V skoraj tri desetletja dolgi karieri je pel v 72-ih glavnih vlogah. Z lepo barvo glasu in belkantistično tehniko se je še posebno odlikoval v italijanskih in francoskih operah ter verističnih opernih delih. Dolgoletni prvak ljubljanske Opere Rajko Koritnik je leta 1982 prejel nagrado mesta Ljubljana, deset let pozneje pa še Betettovo nagrado.
6268 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dalmatinove Biblije ni bilo mogoče natisniti v Ljubljani, utemeljitelj konstruktivistične slikarske smeri pri nas, ustvarjalec iz vrst kritične generacije besednih umetnikov, mojster tenorja ljubljanske opere
Biblijo je začel prvi prevajati v slovenski jezik Primož Trubar. Leta 1557 je Trubar izdal Ta prvi deil tiga Noviga Testamenta - prevod Nove zaveze, ki je poleg Lutrovega predstavljal osnovo za Dalmatinov prevod. Pri Stari zavezi je Jurij Dalmatin izhajal iz Lutrovega prevoda v nemški jezik, ki je izšel leta 1534. Za tisk prvega prevoda Biblije v slovenski jezik je bil sprva zadolžen v Ljubljani tiskar Janž Mandelc. Novica o nameri je prispela do Karla Avstrijskega, ki je takoj posredoval. Posledice so bile usodne, saj je Mandelc moral tiskarno zapreti. Poleg tega pa so ga tudi izgnali iz Ljubljane. 24. avgusta 1581 so se v Ljubljani zbrali izvedenci za grški, latinski in slovenski jezik iz treh dežel: Štajerske, Koroške in Kranjske in skupaj z Dalmatinom dokončno oblikovali slovensko besedilo. Ker so se zavedali, da knjige v avstrijskih tiskarnah ne bi mogli natisniti, so tisk naročili v Wittenbergu na Nemškem. Delo je z naslovom ”Biblija, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta” izšlo leta 1584, v naše kraje pa so 1500 izvodov, da jih ne bi oblastniki zaplenili, pretihotapili v sodih.
________
Slikar, grafik in scenograf Avgust Černigoj se je rodil leta 1898 v Trstu. Šolal se je v domačem mestu in Münchnu, diplomiral na likovni akademiji v Bologni, nekaj časa pa je obiskoval tudi znameniti weimarski Bauhaus. Leta 1924 je v telovadnici tehnične šole v Ljubljani priredil prvo slovensko konstruktivistično razstavo, po razstavi v Jakopičevem paviljonu leto pozneje pa je bil izgnan v Trst. Tam je ustanovil zasebno slikarsko šolo, sodeloval pri ustanovitvi avantgardne revije “Tank” ter organiziral Tržaško konstruktivistično skupino.
Černigojeva dela kažejo vplive ruskega konstruktivizma in dadaizma, sicer pa velja za utemeljitelja konstruktivistične slikarske smeri pri nas in za najvidnejšega predstavnika zgodovinske avantgarde v slovenski likovni umetnosti. Uvedel je še eno novost: kolaž ali lepljenko, ki je bila v njegovem času za občinstvo pravi šok. Avgust Černigoj je leta 1976 dobil Prešernovo nagrado, bil pa je tudi dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
—–
Dramatik in pisatelj Dominik Smole je pripadal tako imenovani kritični generaciji besednih umetnikov, povezanih pri revijah Beseda, Revija 57 in Perspektive. Čeprav je bil predvsem dramatik, je napisal tudi eno prvih povojnih modernističnih proznih besedil, roman “Črni dnevi in beli dan”. V začetku je pisal sociorealistične drame, vendar se je kmalu preusmeril v pisanje eksistencialističnih dram.
Leta 1961 je izdal svoje najpomembnejše delo, poetično dramo Antigona, eno najboljših slovenskih odrskih del. Pisal je tudi avantgardne drame. Njegova zadnja mojstrovina, drama “Zlata čeveljčka”, je izšla leta 1983. Za svoje umetniško delo je leta 1986 prejel Prešernovo nagrado. Dominik Smole se je rodil leta 1929 v Ljubljani.
______
Operni pevec Rajko Koritnik se je rodil pred 90. leti v Lozícah v Vipavski dolini. Kmalu po debiju je prevzel večji del tenorskega repertoarja v ljubljanski Operi. V skoraj tri desetletja dolgi karieri je pel v 72-ih glavnih vlogah. Z lepo barvo glasu in belkantistično tehniko se je še posebno odlikoval v italijanskih in francoskih operah ter verističnih opernih delih. Dolgoletni prvak ljubljanske Opere Rajko Koritnik je leta 1982 prejel nagrado mesta Ljubljana, deset let pozneje pa še Betettovo nagrado.
Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov