Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Slovenski partizani v Dravski dolini osvobodili Avstralce, Angleže in Novozelandce sveto pismo v slovenščini, prva organizacija protifašističnih borcev, poseben zven orgel pod žensko roko

Protestantski pisatelj in teolog Jurij Dalmatin se je šolal v Krškem pri Adamu Bohoriču in pod njegovim vplivom postal protestant. Pozneje je v Tübingenu študiral filozofijo in teologijo ter leta 1569 opravil magisterij. Kmalu potem je nastopil službo slovenskega in nemškega pridigarja v Ljubljani. Med drugim je v celoti prevedel Sveto pismo; izšlo je leta 1584 z naslovom “Biblija, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta”. Dalmatin je s korektorji, med njimi je bil tudi Bohorič, ves čas spremljal tiskanje v nemškem Wittembergu; končano je bilo v petih mesecih. Biblija, tu je vse svetu pismu je v domovino prišla skrivaj v sodih. Od 1500 natisnjenih izvodov jih je 870 dobila dežela Kranjska, 330 Štajerska, 300 pa Koroška. Do danes se je ohranilo še približno 66 izvodov. Dalmatinov prevod Biblije je vrh slovenske protestantske književnosti ter enkratno delo na kulturnozgodovinski razvojni poti slovenstva. Bil je podlaga za vse izdaje biblije v slovenščini v prihodnjih stoletjih. Protestantski pisatelj in teolog Jurij Dalmatin se je rodil okoli leta 1547 v Krškem, umrl pa je zadnji dan avgusta  leta 1589 v Ljubljani.

______

Ilegalna protifašistična organizacije TIGR, to je kratica za Trst – Istra – Gorica – Reka, je bila narodnoobrambna organizacija primorskih Slovencev, ustanovljena leta 1924, sprva z Organizacijo jugoslovanskih nacionalistov -  Orjuno v Jugoslaviji. Po prepovedi v Sloveniji je bila 31. avgusta 1927 obnovljena in je delovala samostojno. Tigrovci so napadali predstavnike italijanskega fašističnega sistema in središča poitalijančevanja, izdajali list Svoboda, prinašali na Primorsko slovenske knjige ter opravljali obveščevalno dejavnost za vojsko Kraljevine Jugoslavije. Med voditelji organizacije so bili Zorko Jelinčič, Albert Rejec, Ferdo Kravanja in Danilo Zelen. Zadnji je padel kmalu po okupaciji Slovenije, maja 1941, na Mali gori pri Ribnici v prvem spopadu z italijansko vojsko.

_______

Glasbena  pedagoginja  in  organistka  Mirjam Tozon se je rodila leta 1913 v Ljubljani. Na konservatoriju Glasbene matice je pri profesorju Matiju Tomcu študirala orgle in klavir, pozneje pa je ob vnovičnem odprtju orglarske šole na njej prevzela pedagoško delo. Bila je organistka v ljubljanski stolnici ter več kot dvajset let tudi v župniji svetega Petra  v Ljubljani, v kateri je vodila še pevski zbor. Igrala je na nekaj sto orglah po Sloveniji in v tujini – pogosto je spremljala operne pevce na njihovih nastopih po cerkvah, bila pa je tudi prva ženska, ki je smela orglati v cerkvi svetega Petra v Rimu. Napisala je številna besedila za samospeve Stanka Premrla in Matije Tomca. V zlatih letih slovenske popevke je pisala besedila tudi za to vrsto glasbe, pa otroške glasbene pravljice, novele in črtice ter spomine na življenje v Ljubljani pred drugo svetovno vojno.

_______

Zadnji dan avgusta 1944 je tretji bataljon brigade Ljuba Šercerja iz sestava 14. divizije slovenske partizanske vojske pri železniški postaji Ruta v Dravski dolini osvobodil 87 avstralskih, britanskih in novozelandskih vojnih ujetnikov. Rešene ujetnike so partizani odpeljali čez Pohorje v Savinjsko dolino in od tam v Belo krajino. 9. septembra so skupino v Spodnji Slivni, v bližini današnjega geometričnega središča Slovenije, izročili Kamniško-zasavskemu odredu, ta pa jo je na območju »partizanskega koridorja« pri Litiji s čolni prepeljal čez Savo in ji zagotovil spremstvo do Semiča. 18. septembra so s partizanskega letališča Otok poleteli v zavezniško bazo Bari v južni Italiji. Eden izmed ujetnikov, Avstralec Ralph Churches, je o tem napisal knjigo z naslovom "Vranov let v svobodo". Do konca življenja leta 2014 je vsako leto 31. avgusta pripravil slavnostno kosilo in odprl penino v čast osvoboditeljem – partizanom s Pohorja, je povedal Raphov sin Niel Churches. Marca 2018 je na portalu časopisa »The Sydney Morning Herald« izšel zapis, ki podrobneje opisuje dogajanje ter 285 kilometrov dolgo pot rešenih ujetnikov od Dravske doline do Bele krajine, o kateri je britanska televizija posnela tudi dokumentarni film.