Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan, četrtek, 3.9.2020

03.09.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Amerikanski Slovenec, Nobelova nagrada Ljubljančanu, mora, ki je legla na Edvarda Kocbeka, atletinja v Celju izenačila svetovni rekord

Kemik, zdravnik in Nobelov nagrajenec Friderik Pregl se je rodil 3. septembra 1869 v Ljubljani. Po osnovni šoli in klasični gimnaziji sta se po očetovi smrti z materjo preselila v Gradec; tam je študiral medicino in se izpopolnjeval pri vrhunskih strokovnjakih za fiziološko kemijo. Dobil je mesto predstojnika medicinsko-kemijskega instituta v Gradcu. Leta 1910 je sprejel redno profesuro in predstojniško mesto za medicinsko kemijo na Univerzi v Innsbrucku, vendar se je čez tri leta vrnil v Gradec; tam je bil vse do smrti redni profesor za uporabno medicinsko kemijo, v letih 1920 in 1921 pa tudi rektor graške univerze. Za odkritje »originalne metode mikroanalize organskih snovi« je leta 1923 prejel Nobelovo nagrado za kemijo. Friderik Pregl je edini znanstvenik slovenskega rodu, ki je doslej samostojno prejel Nobelovo nagrado.

______

Amerikanski Slovenec”,  prvi in najstarejši slovenski časnik v Združenih državah Amerike, je začel izhajati kot tednik, in sicer v Chicagu na današnji dan leta 1891. Med obema vojnama je nekaj časa izhajal tudi večkrat na teden, po letu 1946 pa je v Clevelandu znova postal tednik. Ustanovil ga je Anton Murnik, ki je bil tudi njegov prvi urednik. Pozneje ga je prodal Josipu Frančišku Buhu in ta ga je tiskal v prvi slovenski tiskarni v Združenih državah Amerike. Časnik je v naslednjih letih zamenjal več lastnikov, leta 1946 pa ga je kupila Ameriška slovenska katoliška jednota in ga preselila v Cleveland. Kot prvi slovenski časnik v Združenih državah Amerike je imel ”Amerikanski Slovenec” pionirsko vlogo pri povezovanju ameriških Slovencev.

______

Dnevniki književnika in politika Edvarda Kocbeka so pomemben vir za preučevanje in razumevanje naše novejše zgodovine. 3. septembra 1945 je bila tako v njegovem dnevniku zapisana informacija o pogovoru s Francem Snojem o poboju domobrancev po koncu vojne. Kocbek je zapisal, da mu je Snoj pokazal pismo človeka iz bele garde,  ki se je po naključju rešil smrti in zbežal k Angležem. »Pisma še nisem prebral, pa je po njegovem mnenju strahotno. Pravijo, da so naši vsega skupaj poklali približno 3.000 domačih članov domobrancev. Pred očmi se mi je stemnilo zaradi bremena, ki mi je leglo na dušo, in zaradi laži partijcev in nevednosti različnih Vidmarjev, s katerimi odgovarjajo na vedno večji ljudski nemir. Vedno bolj sem zaskrbljen nad hitrostjo in grobostjo, s katero partija – od Tita navzdol – gradi novo centralizirano Jugoslavijo. Imam občutek, da se slovenski narodni program ne bo izpolnil niti po zemljepisnem edinstvu niti po politični suverenosti in gospodarski neodvisnosti,« je v svojem dnevniku pred 75-imi leti zapisal  pisatelj, pesnik in politik Edvard Kocbek.

______

5. septembra 1964 je ljubljanska atletinja Draga Stamejčič na mitingu v Celju izenačila svetovni rekord v teku na 80 metrov z ovirami. Njen čas je bil 10 sekund in 5 desetink. To se je zgodilo le štirinajst dni pred odhodom na olimpijado v Tokio. Tudi tam se je Draga Stamejčič dobro odrezala. 32 dni po rekordnem teku v Celju je najprej v okviru peteroboja izboljšala slovenski in jugoslovanski rekord v skoku v daljavo na 619 cm. Kljub poškodbi kolena je uspešno končala olimpijski peteroboj z novim rekordnim seštevkom in z uvrstitvijo na izvrstno 5. mesto. Atletinja Draga Stamejčič je bila 18-kratna prvakinja Jugoslavije in 11-kratna balkanska prvakinja, dobila je tudi posebno priznanje mednarodne atletske zveze za izenačenje svetovnega rekorda, med letoma 1954 in 1964 pa je kar 28-krat nastopila za reprezentanco Jugoslavije.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan, četrtek, 3.9.2020

03.09.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Amerikanski Slovenec, Nobelova nagrada Ljubljančanu, mora, ki je legla na Edvarda Kocbeka, atletinja v Celju izenačila svetovni rekord

Kemik, zdravnik in Nobelov nagrajenec Friderik Pregl se je rodil 3. septembra 1869 v Ljubljani. Po osnovni šoli in klasični gimnaziji sta se po očetovi smrti z materjo preselila v Gradec; tam je študiral medicino in se izpopolnjeval pri vrhunskih strokovnjakih za fiziološko kemijo. Dobil je mesto predstojnika medicinsko-kemijskega instituta v Gradcu. Leta 1910 je sprejel redno profesuro in predstojniško mesto za medicinsko kemijo na Univerzi v Innsbrucku, vendar se je čez tri leta vrnil v Gradec; tam je bil vse do smrti redni profesor za uporabno medicinsko kemijo, v letih 1920 in 1921 pa tudi rektor graške univerze. Za odkritje »originalne metode mikroanalize organskih snovi« je leta 1923 prejel Nobelovo nagrado za kemijo. Friderik Pregl je edini znanstvenik slovenskega rodu, ki je doslej samostojno prejel Nobelovo nagrado.

______

Amerikanski Slovenec”,  prvi in najstarejši slovenski časnik v Združenih državah Amerike, je začel izhajati kot tednik, in sicer v Chicagu na današnji dan leta 1891. Med obema vojnama je nekaj časa izhajal tudi večkrat na teden, po letu 1946 pa je v Clevelandu znova postal tednik. Ustanovil ga je Anton Murnik, ki je bil tudi njegov prvi urednik. Pozneje ga je prodal Josipu Frančišku Buhu in ta ga je tiskal v prvi slovenski tiskarni v Združenih državah Amerike. Časnik je v naslednjih letih zamenjal več lastnikov, leta 1946 pa ga je kupila Ameriška slovenska katoliška jednota in ga preselila v Cleveland. Kot prvi slovenski časnik v Združenih državah Amerike je imel ”Amerikanski Slovenec” pionirsko vlogo pri povezovanju ameriških Slovencev.

______

Dnevniki književnika in politika Edvarda Kocbeka so pomemben vir za preučevanje in razumevanje naše novejše zgodovine. 3. septembra 1945 je bila tako v njegovem dnevniku zapisana informacija o pogovoru s Francem Snojem o poboju domobrancev po koncu vojne. Kocbek je zapisal, da mu je Snoj pokazal pismo človeka iz bele garde,  ki se je po naključju rešil smrti in zbežal k Angležem. »Pisma še nisem prebral, pa je po njegovem mnenju strahotno. Pravijo, da so naši vsega skupaj poklali približno 3.000 domačih članov domobrancev. Pred očmi se mi je stemnilo zaradi bremena, ki mi je leglo na dušo, in zaradi laži partijcev in nevednosti različnih Vidmarjev, s katerimi odgovarjajo na vedno večji ljudski nemir. Vedno bolj sem zaskrbljen nad hitrostjo in grobostjo, s katero partija – od Tita navzdol – gradi novo centralizirano Jugoslavijo. Imam občutek, da se slovenski narodni program ne bo izpolnil niti po zemljepisnem edinstvu niti po politični suverenosti in gospodarski neodvisnosti,« je v svojem dnevniku pred 75-imi leti zapisal  pisatelj, pesnik in politik Edvard Kocbek.

______

5. septembra 1964 je ljubljanska atletinja Draga Stamejčič na mitingu v Celju izenačila svetovni rekord v teku na 80 metrov z ovirami. Njen čas je bil 10 sekund in 5 desetink. To se je zgodilo le štirinajst dni pred odhodom na olimpijado v Tokio. Tudi tam se je Draga Stamejčič dobro odrezala. 32 dni po rekordnem teku v Celju je najprej v okviru peteroboja izboljšala slovenski in jugoslovanski rekord v skoku v daljavo na 619 cm. Kljub poškodbi kolena je uspešno končala olimpijski peteroboj z novim rekordnim seštevkom in z uvrstitvijo na izvrstno 5. mesto. Atletinja Draga Stamejčič je bila 18-kratna prvakinja Jugoslavije in 11-kratna balkanska prvakinja, dobila je tudi posebno priznanje mednarodne atletske zveze za izenačenje svetovnega rekorda, med letoma 1954 in 1964 pa je kar 28-krat nastopila za reprezentanco Jugoslavije.


25.10.2024

31. oktober - Dušan Munih (1924) od gimnazijca do partizanskega diverzanta

Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi


25.10.2024

30. oktober - Amalija Šimec (1893) prva slovenska Rockefellerjeva štipendistka

Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


10.10.2024

15. oktober - Simon Gregorčič (1844) "goriški slavček"

Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina


10.10.2024

14. oktober - Feliks Lobe (1894) pionir ljubljanske strojne fakultete

Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora


07.10.2024

13. oktober - Jožef Klekl (1874) in prizadevanje za slovensko Prekmurje

Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra


07.10.2024

12. oktober - Komeljska tragedija Domnove partizanske čete (1944)

Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov