Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Amerikanski Slovenec, Nobelova nagrada Ljubljančanu, mora, ki je legla na Edvarda Kocbeka, atletinja v Celju izenačila svetovni rekord

Kemik, zdravnik in Nobelov nagrajenec Friderik Pregl se je rodil 3. septembra 1869 v Ljubljani. Po osnovni šoli in klasični gimnaziji sta se po očetovi smrti z materjo preselila v Gradec; tam je študiral medicino in se izpopolnjeval pri vrhunskih strokovnjakih za fiziološko kemijo. Dobil je mesto predstojnika medicinsko-kemijskega instituta v Gradcu. Leta 1910 je sprejel redno profesuro in predstojniško mesto za medicinsko kemijo na Univerzi v Innsbrucku, vendar se je čez tri leta vrnil v Gradec; tam je bil vse do smrti redni profesor za uporabno medicinsko kemijo, v letih 1920 in 1921 pa tudi rektor graške univerze. Za odkritje »originalne metode mikroanalize organskih snovi« je leta 1923 prejel Nobelovo nagrado za kemijo. Friderik Pregl je edini znanstvenik slovenskega rodu, ki je doslej samostojno prejel Nobelovo nagrado.

______

“Amerikanski Slovenec”,  prvi in najstarejši slovenski časnik v Združenih državah Amerike, je začel izhajati kot tednik, in sicer v Chicagu na današnji dan leta 1891. Med obema vojnama je nekaj časa izhajal tudi večkrat na teden, po letu 1946 pa je v Clevelandu znova postal tednik. Ustanovil ga je Anton Murnik, ki je bil tudi njegov prvi urednik. Pozneje ga je prodal Josipu Frančišku Buhu in ta ga je tiskal v prvi slovenski tiskarni v Združenih državah Amerike. Časnik je v naslednjih letih zamenjal več lastnikov, leta 1946 pa ga je kupila Ameriška slovenska katoliška jednota in ga preselila v Cleveland. Kot prvi slovenski časnik v Združenih državah Amerike je imel ”Amerikanski Slovenec” pionirsko vlogo pri povezovanju ameriških Slovencev.

______

Dnevniki književnika in politika Edvarda Kocbeka so pomemben vir za preučevanje in razumevanje naše novejše zgodovine. 3. septembra 1945 je bila tako v njegovem dnevniku zapisana informacija o pogovoru s Francem Snojem o poboju domobrancev po koncu vojne. Kocbek je zapisal, da mu je Snoj pokazal pismo človeka iz bele garde,  ki se je po naključju rešil smrti in zbežal k Angležem. »Pisma še nisem prebral, pa je po njegovem mnenju strahotno. Pravijo, da so naši vsega skupaj poklali približno 3.000 domačih članov domobrancev. Pred očmi se mi je stemnilo zaradi bremena, ki mi je leglo na dušo, in zaradi laži partijcev in nevednosti različnih Vidmarjev, s katerimi odgovarjajo na vedno večji ljudski nemir. Vedno bolj sem zaskrbljen nad hitrostjo in grobostjo, s katero partija – od Tita navzdol – gradi novo centralizirano Jugoslavijo. Imam občutek, da se slovenski narodni program ne bo izpolnil niti po zemljepisnem edinstvu niti po politični suverenosti in gospodarski neodvisnosti,« je v svojem dnevniku pred 75-imi leti zapisal  pisatelj, pesnik in politik Edvard Kocbek.

______

5. septembra 1964 je ljubljanska atletinja Draga Stamejčič na mitingu v Celju izenačila svetovni rekord v teku na 80 metrov z ovirami. Njen čas je bil 10 sekund in 5 desetink. To se je zgodilo le štirinajst dni pred odhodom na olimpijado v Tokio. Tudi tam se je Draga Stamejčič dobro odrezala. 32 dni po rekordnem teku v Celju je najprej v okviru peteroboja izboljšala slovenski in jugoslovanski rekord v skoku v daljavo na 619 cm. Kljub poškodbi kolena je uspešno končala olimpijski peteroboj z novim rekordnim seštevkom in z uvrstitvijo na izvrstno 5. mesto. Atletinja Draga Stamejčič je bila 18-kratna prvakinja Jugoslavije in 11-kratna balkanska prvakinja, dobila je tudi posebno priznanje mednarodne atletske zveze za izenačenje svetovnega rekorda, med letoma 1954 in 1964 pa je kar 28-krat nastopila za reprezentanco Jugoslavije.