Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

V Škocjanskih jamah nekoč prirejali veselice z godbo in plesom, poljak raziskuje ljudsko kulturo na Kranjskem, zakon o zemljiški odvezi, pomembno ime tržaškega gledališča

V Lomeh pri Črnem Vrhu se je pred 230 leti rodil Matej Tominc, začetnik turizma v Škocjanskih jamah. Po liceju v Ljubljani je na Dunaju študiral pravo in zatem delal kot sodnik in okrajni glavar tudi v Brkinih in Sežani, nato pa je bil odvetnik pri mestnem in deželnem sodišču v Gorici. Leta 1823 je takoj po najdbi obsežne kapniške jame poskrbel za ureditev stopnišča in poti v jamo. Tam so naleteli tudi na bogate prazgodovinske ostaline. V kapniški, zdaj Tominčevi jami, so pred prvo svetovno vojno prirejali tudi veselice z godbo s plesom.

________

Leta 1813 se je v vzhodni Galiciji na Poljskem rodil narodopisec in pesnik Emil Korytko. Študiral je na filozofski fakulteti v Lvovu, vendar so ga avstrijske oblasti kmalu aretirale, ga obtožile protidržavne dejavnosti in ga obsodile na internacijo v Ljubljani. Tu se je spoznal s Prešernom, Kastelcem in drugimi slovenskimi izobraženci ter zasnoval načrtno zbiranje gradiva in podatkov za raziskovanje ljudske kulture na Kranjskem. Z njihovo pomočjo je zbiral slovenske ljudske pesmi, pisal o njih in pripravil zbirko “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” v petih snopičih. Emil Korytko je pripravil tudi načrt za knjigo o slovenskem narodopisju, a je ostala v rokopisu.

_______

Zakon  o  zemljiški  odvezi,  ki ga je avstrijski parlament sprejel leta 1848, velja za največji in trajni dosežek tako imenovane marčne revolucije tik pred tem. Odpravil je podložništvo oziroma tlačanstvo v osebnem in stvarnem pogledu. Prvo pomeni odpravo sodnih in upravnih pravic zemljiških gosposk, drugo pa odpravo vrhovnega lastništva in vseh iz njega izhajajočih pravic ter oprostitev podložnih zemljišč vseh bremen. Pri oblikovanju zakona so sodelovali tudi slovenski poslanci, njihov delež pa je bil pomemben predvsem v komisiji, ki je reševala vprašanje odškodnine za odpravljene kmečke obveznosti.

_________

Igralec in režiser  Marij Sila  je že pri  šestnajstih nastopal v igralski družini Jaka Štoke, pozneje pa v Čitalnici in Dramatičnem društvu. Z gledališčem se je začel resno ukvarjati v Narodnem domu v Trstu, kjer se je zaposlil kot pogodbeni igralec. Po požigu tega doma leta 1920 je  – dokler niso fašisti kulturnega delovanja med Slovenci povsem zatrli –   igral v Šentjakobski čitalnici. Pred začetkom fašističnega pritiska je sodeloval tudi pri Mladinskem prosvetnem društvu in pri Ljudskem odru v Trstu; z njima je gostoval po večjih primorskih krajih. Igral je v veseloigrah, dramah, celo v operah. Po letu 1945 je tudi pomagal obuditi tržaško gledališče; tam je do leta 1947 odigral nekaj manjših vlog. Ker pa se je zgledoval po Antonu Verovšku, je po njegovem odhodu iz Trsta prevzel veliko  njegovih glavnih komičnih vlog, v katerih je razvijal predvsem karakterno komiko – nastopal je v francoskih veseloigrah ter v ljudskih igrah. Marij Sila, najpopularnejši igralec Primorske in Trsta svojega časa, se je rodil na današnji dan leta 1889 v Trstu.