Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan, sobota, 12. 9. 2020

12.09.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Gromka pesniška retorika krepi narodno zavest, politik, ki je dosegel ponovitev ljudskega štetja, poezija v duhu predvojne religiozne lirike, prva večja nesreča v zgodovini civilnega letalstva na Slovenskem

Leta 1798 se je v Bokšetovi hiši v Spodnjih Kosezah pri Moravčah rodil  pesnik Jovan Vesel Koseski. V Gradcu in na Dunaju je študiral pravo. Dolga leta je služboval v Trstu, kjer je leta 1884 tudi umrl. V dijaških letih je pisal nemške pesmi. Leta 1818 so natisnili njegov sonet Potažba, ki je bil prvi sonet v slovenski književnosti. Po daljšem obdobju odsotnosti se je spet oglasil  leta 1844 z mogočno odo Slovenija, cesarju Ferdinandu ob njegovem prihodu v Ljubljano, ki velja za njegovo najboljšo pesnitev. Opeva zgodovino naših krajev od Rimljanov naprej. Vsako kitico je končal s stihom: »Hrast se omaje in hrib, zvestoba Slovencev ne gane.« Leta 1845 je pisal Bleiweisu, da hoče ovreči žaljivo zaničevanje slovenščine. Iz tega leta sta znani njegovi pesmi Zima in Vojaška. Naslednje leto so Novice prinesle njegovo najbolj znano narodnobuditeljsko pesem Kdo je mar? Naslov bi danes zapisali kot  Kdo je to?
V sedmih kiticah je na široko opisal veličino slovenskega kmeta, ki ga imenuje "Slovenski oratar", posodobljeno: slovenski orač.
Zanimivi sta prvi dve kitici, ki pravita: "Vse doseže, kar mu drago. / Bodi slava bodi blago; /Vse doseže sosed moj, / Dlan doma mu ne odreče, / Gre na tuje dobro steče, / Njemu zlata kaplja znoj, / Vidši tujče krasne čine / Se zavzame iz daline-/ Kdo je mar?/ Mi zapojmo : Rodovine/ Je slovenski oratar.

Zelo znani sta tudi njegovi pesmi Zima in Vojaška. Pesem Slovenija je pomembna zaradi javne omembe Slovenije kot ozemeljske enote. Slava Koseskega  je takrat celo popolnoma zasenčila Prešernovo poezijo. Na pravo vrednost  njegovega  pesništva,  na  neizvirnost  in  jezikovno  prisiljenost,  je opozoril šele Josip Stritar s “Kritičnimi pismi”. Je pa Jovan Vesel Koseski s svojimi programsko narodnobuditeljskimi pesmimi z gromko retoriko vendarle krepil slovensko samozavest.

__________

Politik in diplomat  Otokar Rybár   je iz prava doktoriral leta 1889 na Dunaju. Bil je odvetnik v Trstu, kjer je deloval v političnem društvu Edinost in bil soustanovitelj Narodne delavske organizacije. Kot poslanec deželnega zbora v Trstu in poslanec državnega zbora na Dunaju je leta 1911 dosegel ponovitev ljudskega štetja za Trst in Gorico glede izrekanja v občevalnem jeziku; drugič so našteli 24.971 Slovencev več. Sodeloval je pri sestavi in širjenju Majniške deklaracije, aktivno deloval pri Tržaški posojilnici in hranilnici, Jadranski banki, Slavjanski čitalnici, Narodnem domu ter Sokolu. Po prvi svetovni vojni je bil Otokar Rybár med drugim poverjenik za Trst in Primorsko pri Narodni vladi Države Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani, delegat Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na mirovni konferenci v Parizu ter pisec različnih mednarodnih sporazumov oziroma konvencij. Tri takšne pogodbe z Italijo iz leta 1922 nosijo v pravni teoriji njegovo ime (Lex oziroma Leges Rybár).. Politik in diplomat Otokar Rybàr se je rodil leta 1865 v Postojni.

__________

Pred 100 leti se je v Ljubljani rodila pesnica Minka Korenčan.  Obiskovala je trgovsko šolo v Ljubljani, študirala violino in solo petje, potem pa delala v zavarovalništvu. Pesniti je začela šele v petdesetih letih svojega življenja, vendar so že prve objave napovedovale pesniško zrelo in izoblikovano osebnost. Njena senzibilna poezija, tiha in nevsiljiva ter brez deklarativnih tonov, se je vsebinsko napajala pri slovenskem pesništvu duhovnih vrednot, predvsem pri predvojni religiozni liriki. Minka Korenčan je izdala sedem pesniških zbirk, zadnjo leta 1996 z naslovom “Glas iz daljav”.

12. septembra leta 1933 ob 6. uri in 30 se je v Ljubljani zgodila prva večja nesreča v zgodovini civilnega letalstva na Slovenskem. Posadka potniškega letala tipa »Farman«, ki je letelo na progi Ljubljana – Sušak pri Reki in ga je pilotiral ruski pilot Nikitin, je takoj po vzletu zaznala okvaro motorja. Skušala se je vrniti na letališču v Polju, vendar je letalo zaradi goste megle zašlo ter trčilo v zid umobolnice na Studencu. Umrla sta oba člana posadke ter vseh šest potnikov, med njimi Ivan Žuraj, lesni trgovec iz Slovenske Bistrice.


Na današnji dan

6268 epizod

Na današnji dan

6268 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan, sobota, 12. 9. 2020

12.09.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Gromka pesniška retorika krepi narodno zavest, politik, ki je dosegel ponovitev ljudskega štetja, poezija v duhu predvojne religiozne lirike, prva večja nesreča v zgodovini civilnega letalstva na Slovenskem

Leta 1798 se je v Bokšetovi hiši v Spodnjih Kosezah pri Moravčah rodil  pesnik Jovan Vesel Koseski. V Gradcu in na Dunaju je študiral pravo. Dolga leta je služboval v Trstu, kjer je leta 1884 tudi umrl. V dijaških letih je pisal nemške pesmi. Leta 1818 so natisnili njegov sonet Potažba, ki je bil prvi sonet v slovenski književnosti. Po daljšem obdobju odsotnosti se je spet oglasil  leta 1844 z mogočno odo Slovenija, cesarju Ferdinandu ob njegovem prihodu v Ljubljano, ki velja za njegovo najboljšo pesnitev. Opeva zgodovino naših krajev od Rimljanov naprej. Vsako kitico je končal s stihom: »Hrast se omaje in hrib, zvestoba Slovencev ne gane.« Leta 1845 je pisal Bleiweisu, da hoče ovreči žaljivo zaničevanje slovenščine. Iz tega leta sta znani njegovi pesmi Zima in Vojaška. Naslednje leto so Novice prinesle njegovo najbolj znano narodnobuditeljsko pesem Kdo je mar? Naslov bi danes zapisali kot  Kdo je to?
V sedmih kiticah je na široko opisal veličino slovenskega kmeta, ki ga imenuje "Slovenski oratar", posodobljeno: slovenski orač.
Zanimivi sta prvi dve kitici, ki pravita: "Vse doseže, kar mu drago. / Bodi slava bodi blago; /Vse doseže sosed moj, / Dlan doma mu ne odreče, / Gre na tuje dobro steče, / Njemu zlata kaplja znoj, / Vidši tujče krasne čine / Se zavzame iz daline-/ Kdo je mar?/ Mi zapojmo : Rodovine/ Je slovenski oratar.

Zelo znani sta tudi njegovi pesmi Zima in Vojaška. Pesem Slovenija je pomembna zaradi javne omembe Slovenije kot ozemeljske enote. Slava Koseskega  je takrat celo popolnoma zasenčila Prešernovo poezijo. Na pravo vrednost  njegovega  pesništva,  na  neizvirnost  in  jezikovno  prisiljenost,  je opozoril šele Josip Stritar s “Kritičnimi pismi”. Je pa Jovan Vesel Koseski s svojimi programsko narodnobuditeljskimi pesmimi z gromko retoriko vendarle krepil slovensko samozavest.

__________

Politik in diplomat  Otokar Rybár   je iz prava doktoriral leta 1889 na Dunaju. Bil je odvetnik v Trstu, kjer je deloval v političnem društvu Edinost in bil soustanovitelj Narodne delavske organizacije. Kot poslanec deželnega zbora v Trstu in poslanec državnega zbora na Dunaju je leta 1911 dosegel ponovitev ljudskega štetja za Trst in Gorico glede izrekanja v občevalnem jeziku; drugič so našteli 24.971 Slovencev več. Sodeloval je pri sestavi in širjenju Majniške deklaracije, aktivno deloval pri Tržaški posojilnici in hranilnici, Jadranski banki, Slavjanski čitalnici, Narodnem domu ter Sokolu. Po prvi svetovni vojni je bil Otokar Rybár med drugim poverjenik za Trst in Primorsko pri Narodni vladi Države Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani, delegat Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na mirovni konferenci v Parizu ter pisec različnih mednarodnih sporazumov oziroma konvencij. Tri takšne pogodbe z Italijo iz leta 1922 nosijo v pravni teoriji njegovo ime (Lex oziroma Leges Rybár).. Politik in diplomat Otokar Rybàr se je rodil leta 1865 v Postojni.

__________

Pred 100 leti se je v Ljubljani rodila pesnica Minka Korenčan.  Obiskovala je trgovsko šolo v Ljubljani, študirala violino in solo petje, potem pa delala v zavarovalništvu. Pesniti je začela šele v petdesetih letih svojega življenja, vendar so že prve objave napovedovale pesniško zrelo in izoblikovano osebnost. Njena senzibilna poezija, tiha in nevsiljiva ter brez deklarativnih tonov, se je vsebinsko napajala pri slovenskem pesništvu duhovnih vrednot, predvsem pri predvojni religiozni liriki. Minka Korenčan je izdala sedem pesniških zbirk, zadnjo leta 1996 z naslovom “Glas iz daljav”.

12. septembra leta 1933 ob 6. uri in 30 se je v Ljubljani zgodila prva večja nesreča v zgodovini civilnega letalstva na Slovenskem. Posadka potniškega letala tipa »Farman«, ki je letelo na progi Ljubljana – Sušak pri Reki in ga je pilotiral ruski pilot Nikitin, je takoj po vzletu zaznala okvaro motorja. Skušala se je vrniti na letališču v Polju, vendar je letalo zaradi goste megle zašlo ter trčilo v zid umobolnice na Studencu. Umrla sta oba člana posadke ter vseh šest potnikov, med njimi Ivan Žuraj, lesni trgovec iz Slovenske Bistrice.


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


10.10.2024

15. oktober - Simon Gregorčič (1844) "goriški slavček"

Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina


10.10.2024

14. oktober - Feliks Lobe (1894) pionir ljubljanske strojne fakultete

Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora


07.10.2024

13. oktober - Jožef Klekl (1874) in prizadevanje za slovensko Prekmurje

Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra


07.10.2024

12. oktober - Komeljska tragedija Domnove partizanske čete (1944)

Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro


07.10.2024

11. oktober - Josip Wester (1874) šolski nadzornik in planinski pisatelj

"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije


07.10.2024

10. oktober - Koroški plebiscit (1920) in kmalu pozabljene obljube

Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov