Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Gromka pesniška retorika krepi narodno zavest, politik, ki je dosegel ponovitev ljudskega štetja, poezija v duhu predvojne religiozne lirike, prva večja nesreča v zgodovini civilnega letalstva na Slovenskem

Leta 1798 se je v Bokšetovi hiši v Spodnjih Kosezah pri Moravčah rodil  pesnik Jovan Vesel Koseski. V Gradcu in na Dunaju je študiral pravo. Dolga leta je služboval v Trstu, kjer je leta 1884 tudi umrl. V dijaških letih je pisal nemške pesmi. Leta 1818 so natisnili njegov sonet Potažba, ki je bil prvi sonet v slovenski književnosti. Po daljšem obdobju odsotnosti se je spet oglasil  leta 1844 z mogočno odo Slovenija, cesarju Ferdinandu ob njegovem prihodu v Ljubljano, ki velja za njegovo najboljšo pesnitev. Opeva zgodovino naših krajev od Rimljanov naprej. Vsako kitico je končal s stihom: »Hrast se omaje in hrib, zvestoba Slovencev ne gane.« Leta 1845 je pisal Bleiweisu, da hoče ovreči žaljivo zaničevanje slovenščine. Iz tega leta sta znani njegovi pesmi Zima in Vojaška. Naslednje leto so Novice prinesle njegovo najbolj znano narodnobuditeljsko pesem Kdo je mar? Naslov bi danes zapisali kot  Kdo je to?
V sedmih kiticah je na široko opisal veličino slovenskega kmeta, ki ga imenuje "Slovenski oratar", posodobljeno: slovenski orač.
Zanimivi sta prvi dve kitici, ki pravita: "Vse doseže, kar mu drago. / Bodi slava bodi blago; /Vse doseže sosed moj, / Dlan doma mu ne odreče, / Gre na tuje dobro steče, / Njemu zlata kaplja znoj, / Vidši tujče krasne čine / Se zavzame iz daline-/ Kdo je mar?/ Mi zapojmo : Rodovine/ Je slovenski oratar.

Zelo znani sta tudi njegovi pesmi Zima in Vojaška. Pesem Slovenija je pomembna zaradi javne omembe Slovenije kot ozemeljske enote. Slava Koseskega  je takrat celo popolnoma zasenčila Prešernovo poezijo. Na pravo vrednost  njegovega  pesništva,  na  neizvirnost  in  jezikovno  prisiljenost,  je opozoril šele Josip Stritar s “Kritičnimi pismi”. Je pa Jovan Vesel Koseski s svojimi programsko narodnobuditeljskimi pesmimi z gromko retoriko vendarle krepil slovensko samozavest.

__________

Politik in diplomat  Otokar Rybár   je iz prava doktoriral leta 1889 na Dunaju. Bil je odvetnik v Trstu, kjer je deloval v političnem društvu Edinost in bil soustanovitelj Narodne delavske organizacije. Kot poslanec deželnega zbora v Trstu in poslanec državnega zbora na Dunaju je leta 1911 dosegel ponovitev ljudskega štetja za Trst in Gorico glede izrekanja v občevalnem jeziku; drugič so našteli 24.971 Slovencev več. Sodeloval je pri sestavi in širjenju Majniške deklaracije, aktivno deloval pri Tržaški posojilnici in hranilnici, Jadranski banki, Slavjanski čitalnici, Narodnem domu ter Sokolu. Po prvi svetovni vojni je bil Otokar Rybár med drugim poverjenik za Trst in Primorsko pri Narodni vladi Države Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani, delegat Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na mirovni konferenci v Parizu ter pisec različnih mednarodnih sporazumov oziroma konvencij. Tri takšne pogodbe z Italijo iz leta 1922 nosijo v pravni teoriji njegovo ime (Lex oziroma Leges Rybár).. Politik in diplomat Otokar Rybàr se je rodil leta 1865 v Postojni.

__________

Pred 100 leti se je v Ljubljani rodila pesnica Minka Korenčan.  Obiskovala je trgovsko šolo v Ljubljani, študirala violino in solo petje, potem pa delala v zavarovalništvu. Pesniti je začela šele v petdesetih letih svojega življenja, vendar so že prve objave napovedovale pesniško zrelo in izoblikovano osebnost. Njena senzibilna poezija, tiha in nevsiljiva ter brez deklarativnih tonov, se je vsebinsko napajala pri slovenskem pesništvu duhovnih vrednot, predvsem pri predvojni religiozni liriki. Minka Korenčan je izdala sedem pesniških zbirk, zadnjo leta 1996 z naslovom “Glas iz daljav”.

12. septembra leta 1933 ob 6. uri in 30 se je v Ljubljani zgodila prva večja nesreča v zgodovini civilnega letalstva na Slovenskem. Posadka potniškega letala tipa »Farman«, ki je letelo na progi Ljubljana – Sušak pri Reki in ga je pilotiral ruski pilot Nikitin, je takoj po vzletu zaznala okvaro motorja. Skušala se je vrniti na letališču v Polju, vendar je letalo zaradi goste megle zašlo ter trčilo v zid umobolnice na Studencu. Umrla sta oba člana posadke ter vseh šest potnikov, med njimi Ivan Žuraj, lesni trgovec iz Slovenske Bistrice.