Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan, sobota, 12. 9. 2020

12.09.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Gromka pesniška retorika krepi narodno zavest, politik, ki je dosegel ponovitev ljudskega štetja, poezija v duhu predvojne religiozne lirike, prva večja nesreča v zgodovini civilnega letalstva na Slovenskem

Leta 1798 se je v Bokšetovi hiši v Spodnjih Kosezah pri Moravčah rodil  pesnik Jovan Vesel Koseski. V Gradcu in na Dunaju je študiral pravo. Dolga leta je služboval v Trstu, kjer je leta 1884 tudi umrl. V dijaških letih je pisal nemške pesmi. Leta 1818 so natisnili njegov sonet Potažba, ki je bil prvi sonet v slovenski književnosti. Po daljšem obdobju odsotnosti se je spet oglasil  leta 1844 z mogočno odo Slovenija, cesarju Ferdinandu ob njegovem prihodu v Ljubljano, ki velja za njegovo najboljšo pesnitev. Opeva zgodovino naših krajev od Rimljanov naprej. Vsako kitico je končal s stihom: »Hrast se omaje in hrib, zvestoba Slovencev ne gane.« Leta 1845 je pisal Bleiweisu, da hoče ovreči žaljivo zaničevanje slovenščine. Iz tega leta sta znani njegovi pesmi Zima in Vojaška. Naslednje leto so Novice prinesle njegovo najbolj znano narodnobuditeljsko pesem Kdo je mar? Naslov bi danes zapisali kot  Kdo je to?
V sedmih kiticah je na široko opisal veličino slovenskega kmeta, ki ga imenuje "Slovenski oratar", posodobljeno: slovenski orač.
Zanimivi sta prvi dve kitici, ki pravita: "Vse doseže, kar mu drago. / Bodi slava bodi blago; /Vse doseže sosed moj, / Dlan doma mu ne odreče, / Gre na tuje dobro steče, / Njemu zlata kaplja znoj, / Vidši tujče krasne čine / Se zavzame iz daline-/ Kdo je mar?/ Mi zapojmo : Rodovine/ Je slovenski oratar.

Zelo znani sta tudi njegovi pesmi Zima in Vojaška. Pesem Slovenija je pomembna zaradi javne omembe Slovenije kot ozemeljske enote. Slava Koseskega  je takrat celo popolnoma zasenčila Prešernovo poezijo. Na pravo vrednost  njegovega  pesništva,  na  neizvirnost  in  jezikovno  prisiljenost,  je opozoril šele Josip Stritar s “Kritičnimi pismi”. Je pa Jovan Vesel Koseski s svojimi programsko narodnobuditeljskimi pesmimi z gromko retoriko vendarle krepil slovensko samozavest.

__________

Politik in diplomat  Otokar Rybár   je iz prava doktoriral leta 1889 na Dunaju. Bil je odvetnik v Trstu, kjer je deloval v političnem društvu Edinost in bil soustanovitelj Narodne delavske organizacije. Kot poslanec deželnega zbora v Trstu in poslanec državnega zbora na Dunaju je leta 1911 dosegel ponovitev ljudskega štetja za Trst in Gorico glede izrekanja v občevalnem jeziku; drugič so našteli 24.971 Slovencev več. Sodeloval je pri sestavi in širjenju Majniške deklaracije, aktivno deloval pri Tržaški posojilnici in hranilnici, Jadranski banki, Slavjanski čitalnici, Narodnem domu ter Sokolu. Po prvi svetovni vojni je bil Otokar Rybár med drugim poverjenik za Trst in Primorsko pri Narodni vladi Države Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani, delegat Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na mirovni konferenci v Parizu ter pisec različnih mednarodnih sporazumov oziroma konvencij. Tri takšne pogodbe z Italijo iz leta 1922 nosijo v pravni teoriji njegovo ime (Lex oziroma Leges Rybár).. Politik in diplomat Otokar Rybàr se je rodil leta 1865 v Postojni.

__________

Pred 100 leti se je v Ljubljani rodila pesnica Minka Korenčan.  Obiskovala je trgovsko šolo v Ljubljani, študirala violino in solo petje, potem pa delala v zavarovalništvu. Pesniti je začela šele v petdesetih letih svojega življenja, vendar so že prve objave napovedovale pesniško zrelo in izoblikovano osebnost. Njena senzibilna poezija, tiha in nevsiljiva ter brez deklarativnih tonov, se je vsebinsko napajala pri slovenskem pesništvu duhovnih vrednot, predvsem pri predvojni religiozni liriki. Minka Korenčan je izdala sedem pesniških zbirk, zadnjo leta 1996 z naslovom “Glas iz daljav”.

12. septembra leta 1933 ob 6. uri in 30 se je v Ljubljani zgodila prva večja nesreča v zgodovini civilnega letalstva na Slovenskem. Posadka potniškega letala tipa »Farman«, ki je letelo na progi Ljubljana – Sušak pri Reki in ga je pilotiral ruski pilot Nikitin, je takoj po vzletu zaznala okvaro motorja. Skušala se je vrniti na letališču v Polju, vendar je letalo zaradi goste megle zašlo ter trčilo v zid umobolnice na Studencu. Umrla sta oba člana posadke ter vseh šest potnikov, med njimi Ivan Žuraj, lesni trgovec iz Slovenske Bistrice.


Na današnji dan

6268 epizod

Na današnji dan

6268 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan, sobota, 12. 9. 2020

12.09.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Gromka pesniška retorika krepi narodno zavest, politik, ki je dosegel ponovitev ljudskega štetja, poezija v duhu predvojne religiozne lirike, prva večja nesreča v zgodovini civilnega letalstva na Slovenskem

Leta 1798 se je v Bokšetovi hiši v Spodnjih Kosezah pri Moravčah rodil  pesnik Jovan Vesel Koseski. V Gradcu in na Dunaju je študiral pravo. Dolga leta je služboval v Trstu, kjer je leta 1884 tudi umrl. V dijaških letih je pisal nemške pesmi. Leta 1818 so natisnili njegov sonet Potažba, ki je bil prvi sonet v slovenski književnosti. Po daljšem obdobju odsotnosti se je spet oglasil  leta 1844 z mogočno odo Slovenija, cesarju Ferdinandu ob njegovem prihodu v Ljubljano, ki velja za njegovo najboljšo pesnitev. Opeva zgodovino naših krajev od Rimljanov naprej. Vsako kitico je končal s stihom: »Hrast se omaje in hrib, zvestoba Slovencev ne gane.« Leta 1845 je pisal Bleiweisu, da hoče ovreči žaljivo zaničevanje slovenščine. Iz tega leta sta znani njegovi pesmi Zima in Vojaška. Naslednje leto so Novice prinesle njegovo najbolj znano narodnobuditeljsko pesem Kdo je mar? Naslov bi danes zapisali kot  Kdo je to?
V sedmih kiticah je na široko opisal veličino slovenskega kmeta, ki ga imenuje "Slovenski oratar", posodobljeno: slovenski orač.
Zanimivi sta prvi dve kitici, ki pravita: "Vse doseže, kar mu drago. / Bodi slava bodi blago; /Vse doseže sosed moj, / Dlan doma mu ne odreče, / Gre na tuje dobro steče, / Njemu zlata kaplja znoj, / Vidši tujče krasne čine / Se zavzame iz daline-/ Kdo je mar?/ Mi zapojmo : Rodovine/ Je slovenski oratar.

Zelo znani sta tudi njegovi pesmi Zima in Vojaška. Pesem Slovenija je pomembna zaradi javne omembe Slovenije kot ozemeljske enote. Slava Koseskega  je takrat celo popolnoma zasenčila Prešernovo poezijo. Na pravo vrednost  njegovega  pesništva,  na  neizvirnost  in  jezikovno  prisiljenost,  je opozoril šele Josip Stritar s “Kritičnimi pismi”. Je pa Jovan Vesel Koseski s svojimi programsko narodnobuditeljskimi pesmimi z gromko retoriko vendarle krepil slovensko samozavest.

__________

Politik in diplomat  Otokar Rybár   je iz prava doktoriral leta 1889 na Dunaju. Bil je odvetnik v Trstu, kjer je deloval v političnem društvu Edinost in bil soustanovitelj Narodne delavske organizacije. Kot poslanec deželnega zbora v Trstu in poslanec državnega zbora na Dunaju je leta 1911 dosegel ponovitev ljudskega štetja za Trst in Gorico glede izrekanja v občevalnem jeziku; drugič so našteli 24.971 Slovencev več. Sodeloval je pri sestavi in širjenju Majniške deklaracije, aktivno deloval pri Tržaški posojilnici in hranilnici, Jadranski banki, Slavjanski čitalnici, Narodnem domu ter Sokolu. Po prvi svetovni vojni je bil Otokar Rybár med drugim poverjenik za Trst in Primorsko pri Narodni vladi Države Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani, delegat Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na mirovni konferenci v Parizu ter pisec različnih mednarodnih sporazumov oziroma konvencij. Tri takšne pogodbe z Italijo iz leta 1922 nosijo v pravni teoriji njegovo ime (Lex oziroma Leges Rybár).. Politik in diplomat Otokar Rybàr se je rodil leta 1865 v Postojni.

__________

Pred 100 leti se je v Ljubljani rodila pesnica Minka Korenčan.  Obiskovala je trgovsko šolo v Ljubljani, študirala violino in solo petje, potem pa delala v zavarovalništvu. Pesniti je začela šele v petdesetih letih svojega življenja, vendar so že prve objave napovedovale pesniško zrelo in izoblikovano osebnost. Njena senzibilna poezija, tiha in nevsiljiva ter brez deklarativnih tonov, se je vsebinsko napajala pri slovenskem pesništvu duhovnih vrednot, predvsem pri predvojni religiozni liriki. Minka Korenčan je izdala sedem pesniških zbirk, zadnjo leta 1996 z naslovom “Glas iz daljav”.

12. septembra leta 1933 ob 6. uri in 30 se je v Ljubljani zgodila prva večja nesreča v zgodovini civilnega letalstva na Slovenskem. Posadka potniškega letala tipa »Farman«, ki je letelo na progi Ljubljana – Sušak pri Reki in ga je pilotiral ruski pilot Nikitin, je takoj po vzletu zaznala okvaro motorja. Skušala se je vrniti na letališču v Polju, vendar je letalo zaradi goste megle zašlo ter trčilo v zid umobolnice na Studencu. Umrla sta oba člana posadke ter vseh šest potnikov, med njimi Ivan Žuraj, lesni trgovec iz Slovenske Bistrice.


05.11.2023

7. november - Ivan Rudolf (1898) inštruktor obveščevalcev in diverzantov

Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

6. november - več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove (1676)

Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

5. november - najhujša železniška nesreča pri nas (1918)

Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

4. november - slovenščina uradni jezik tudi na sodiščih (1918)

Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

3. november - Andrej Einspieler (1813) »oče koroških Slovencev«

Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

2. november - Elda Piščanec (1897) samosvoja likovna umetnica iz Trsta

Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

1. november - »Varujte svobodo in mir, kajti zanju smo dali življenja« (1961)

Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

31. oktober - Robert Blinc (1933) eden utemeljiteljev uporabe jedrske magnetne resonance

Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

30. oktober - zadnja izvršena smrtna obsodba na Slovenskem (1959)

Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

29. oktober - konec državnopravnih vezi z Dunajem (1918)

Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

27. oktober - France Bremšak (1923) eden pionirjev računalniške simulacije na Slovenskem

Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

26. oktober - Jaka Čop (1911) gornik in fotograf

Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

24. oktober - Božo Pengov (1910) Plečnikov kiparski ustvarjalec

Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

23. oktober - Martin Cilenšek (1848) in “Naše škodljive rastline v podobi in besedi”

Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.10.2023

22. oktober - Ivan Žolger (1867) pravnik iz prestolonaslednikovega belvederskega kroga

Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.10.2023

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) in napoved "surove umetnosti"

»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.10.2023

20. oktober - prihod prekomorskih brigad (1943)

Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.10.2023

19. oktober - Janko Šlebinger (1876) avtor bibliografije slovenskih časnikov in časopisov

Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 19 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov