Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan, nedelja, 13. 9. 2020

13.09.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Verske igre na Ruško nedeljo, v pretep kar z nabožnimi predmeti, iz Gradca uvozili esperanto, pionir našega zvočnega filma

Ruške verske igre je prirejala latinska šola v Rušah od leta 1645 naprej. Vodili so jih duhovniki po jezuitskem vzorcu, slavile pa so ruško Mater božjo. V letih od 1680 do 1722 so jih igrali vsako leto na "ruško" nedeljo; ta je bila navadno druga v septembru. Gledalci so bili predvsem številni romarji - leta 1701 jih je bilo menda več kot 20.000. Nobena teh iger ni ohranjena. Bile so v latinskem jeziku in le enkrat se omenja v slovenščino prevedena pesem. Zaradi izjemne priljubljenosti iger domnevajo, da so bile ruške igre kdaj pa kdaj tudi v slovenskem jeziku.

__________

Slovenska narodnoobrambna šolska organizacija, Družba svetega Cirila in Metoda, se je odločila, da bo leta 1908 imela svoj letni občni zbor na Ptuju in tako poudarila, da je to mesto ob Dravi slovensko. Ker ptujskim in štajerskim Nemcem ni uspelo doseči uradne prepovedi zborovanja, so na današnji dan tistega leta pripravili velike protislovenske demonstracije.  Na njih je izbruhnilo tudi fizično obračunavanje. Spopad se je končal v korist Slovencev, saj se je popoldne v pretep vmešalo “kakih poldrug sto kmetskih fantov in mož”, romarjev, ki so se vračali iz Ruš. Kot so zapisali kronisti, so ti v pretepu izdatno pomagali celo z nabožnimi predmeti, kot nadvse pripravni so se izkazali križi in  bandere.

__________

Leta 1910 so v Mariboru ustanovili prvo esperantsko društvo na Slovenskem. Ustanovitelj, odvetnik doktor Henrik Haas, se je v Maribor priselil iz Gradca. Tam je že deloval v »Štajerskem esperantskem društvu« in zato so mariborsko, takrat še v času Avstro-Ogrske, imenovali »Mariborska podružnica Štajerskega esperantskega društva«. Po nastanku Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je društvo nadaljevalo delo kot »Esperantsko društvo Maribor«. Vse od začetka je namenjalo največ pozornosti informiranju o mednarodnem jeziku esperanto, vodenju tečajev in prirejanju kulturnih programov. Še isto leto je na Ptuju izšel tudi prvi učbenik esperanta za Slovence z naslovom »Popolna slovnica esperantskega jezika«. Priredil, izdal in založil jo je Ljudevit Koser iz Juršincev pri Ptuju, tedanjega Svetega Lovrenca v Slovenskih goricah.

__________

Pionir zvočnega filma pri nas  Rudi Omota je več kot pol stoletja kot inovator, izumitelj in konstruktor tonskih aparatur za film in radiodifuzijo izvirno in plodno sodeloval pri razvoju teh področij. Med drugim je v tridesetih letih prejšnjega stoletja konstruiral snemalno napravo za ločen optični zapis zvoka ter zvočno montažno mizo, po drugi svetovni vojni pa je s sodobnejšo tonsko snemalno kamero ter s številnimi napravami za zvokovno obdelavo filmov ustvaril podjetju Triglav film tehnično bazo za snemanje celovečernih igranih filmov; pri našem prvem povojnem celovečernem filmu leta 1948 »Na svoji zemlji« pa je bil tonski mojster. V zgodovino slovenskega radia pa se je zapisal še z dvema izrednima dejanjema: ko je aprila leta 1941 v Ljubljano prišla italijanska vojska, je iz studia odnesel znameniti identifikacijski znak – radijsko kukavico – ter ga skrbno hranil vse do dneva osvoboditve, ko se je pred prvo oddajo Radia Svobodna Ljubljana legendarni spet oglasil. Tako po vsebinski kot po tehnični plati pa ima izjemno dokumentarno vrednost njegov posnetek znamenitega koncerta Akademskega pevskega zbora med okupacijo decembra leta 1941 v ljubljanski Unionski dvorani; z mikrofonom, skritim v lestencu nad odrom, ga je posnel kar na tonsko sled filmskega traku. Jenkova pesem »Lipa« je takrat postala izraz domoljubja ter demonstracija narodne samozavesti. Rudi Omota je leta 1998 prejel Badjurovo nagrado za življenjsko delo, šest let pozneje pa je bil za prispevek k slovenski kulturi odlikovan z zlatim redom za zasluge. Rodil se je pred 110. leti v Ljubljani.


Na današnji dan

6268 epizod

Na današnji dan

6268 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan, nedelja, 13. 9. 2020

13.09.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Verske igre na Ruško nedeljo, v pretep kar z nabožnimi predmeti, iz Gradca uvozili esperanto, pionir našega zvočnega filma

Ruške verske igre je prirejala latinska šola v Rušah od leta 1645 naprej. Vodili so jih duhovniki po jezuitskem vzorcu, slavile pa so ruško Mater božjo. V letih od 1680 do 1722 so jih igrali vsako leto na "ruško" nedeljo; ta je bila navadno druga v septembru. Gledalci so bili predvsem številni romarji - leta 1701 jih je bilo menda več kot 20.000. Nobena teh iger ni ohranjena. Bile so v latinskem jeziku in le enkrat se omenja v slovenščino prevedena pesem. Zaradi izjemne priljubljenosti iger domnevajo, da so bile ruške igre kdaj pa kdaj tudi v slovenskem jeziku.

__________

Slovenska narodnoobrambna šolska organizacija, Družba svetega Cirila in Metoda, se je odločila, da bo leta 1908 imela svoj letni občni zbor na Ptuju in tako poudarila, da je to mesto ob Dravi slovensko. Ker ptujskim in štajerskim Nemcem ni uspelo doseči uradne prepovedi zborovanja, so na današnji dan tistega leta pripravili velike protislovenske demonstracije.  Na njih je izbruhnilo tudi fizično obračunavanje. Spopad se je končal v korist Slovencev, saj se je popoldne v pretep vmešalo “kakih poldrug sto kmetskih fantov in mož”, romarjev, ki so se vračali iz Ruš. Kot so zapisali kronisti, so ti v pretepu izdatno pomagali celo z nabožnimi predmeti, kot nadvse pripravni so se izkazali križi in  bandere.

__________

Leta 1910 so v Mariboru ustanovili prvo esperantsko društvo na Slovenskem. Ustanovitelj, odvetnik doktor Henrik Haas, se je v Maribor priselil iz Gradca. Tam je že deloval v »Štajerskem esperantskem društvu« in zato so mariborsko, takrat še v času Avstro-Ogrske, imenovali »Mariborska podružnica Štajerskega esperantskega društva«. Po nastanku Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je društvo nadaljevalo delo kot »Esperantsko društvo Maribor«. Vse od začetka je namenjalo največ pozornosti informiranju o mednarodnem jeziku esperanto, vodenju tečajev in prirejanju kulturnih programov. Še isto leto je na Ptuju izšel tudi prvi učbenik esperanta za Slovence z naslovom »Popolna slovnica esperantskega jezika«. Priredil, izdal in založil jo je Ljudevit Koser iz Juršincev pri Ptuju, tedanjega Svetega Lovrenca v Slovenskih goricah.

__________

Pionir zvočnega filma pri nas  Rudi Omota je več kot pol stoletja kot inovator, izumitelj in konstruktor tonskih aparatur za film in radiodifuzijo izvirno in plodno sodeloval pri razvoju teh področij. Med drugim je v tridesetih letih prejšnjega stoletja konstruiral snemalno napravo za ločen optični zapis zvoka ter zvočno montažno mizo, po drugi svetovni vojni pa je s sodobnejšo tonsko snemalno kamero ter s številnimi napravami za zvokovno obdelavo filmov ustvaril podjetju Triglav film tehnično bazo za snemanje celovečernih igranih filmov; pri našem prvem povojnem celovečernem filmu leta 1948 »Na svoji zemlji« pa je bil tonski mojster. V zgodovino slovenskega radia pa se je zapisal še z dvema izrednima dejanjema: ko je aprila leta 1941 v Ljubljano prišla italijanska vojska, je iz studia odnesel znameniti identifikacijski znak – radijsko kukavico – ter ga skrbno hranil vse do dneva osvoboditve, ko se je pred prvo oddajo Radia Svobodna Ljubljana legendarni spet oglasil. Tako po vsebinski kot po tehnični plati pa ima izjemno dokumentarno vrednost njegov posnetek znamenitega koncerta Akademskega pevskega zbora med okupacijo decembra leta 1941 v ljubljanski Unionski dvorani; z mikrofonom, skritim v lestencu nad odrom, ga je posnel kar na tonsko sled filmskega traku. Jenkova pesem »Lipa« je takrat postala izraz domoljubja ter demonstracija narodne samozavesti. Rudi Omota je leta 1998 prejel Badjurovo nagrado za življenjsko delo, šest let pozneje pa je bil za prispevek k slovenski kulturi odlikovan z zlatim redom za zasluge. Rodil se je pred 110. leti v Ljubljani.


28.12.2023

5. januar - Angela Vode (1892) in “Žena v sedanji družbi”

Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

4. januar - Josip Vošnjak (1834) in resolucija o uvedbi slovenščine v srednje šole

Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

3. januar - 100 let od začetka pouka v "Šoli za sestre" v Ljubljani

Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

2. januar - pred 100 leti se je rodil arhitekt Dušan Moškon

Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

1. januar - Gašper Rojko (1744) rektor Karlove univerze v Pragi

»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

31. januar

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


24.12.2023

31. december - glasbeni zaščitni znak silvestrovega (1971)

Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.12.2023

30. december - 70 let Krščanske kulturne zveze na Koroškem (1953)

Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.12.2023

29. december - Ante Trstenjak (1894) slikar med Lužiškimi Srbi

Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.12.2023

28. december - Vlado Golob (1914) glasbeni pedagog in publicist

Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.12.2023

27. december - Mitja Gregorač (1923) eden naših najbolj prepoznavnih tenorjev

Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.12.2023

26. december - Peter Košak (1943) iskanja pesnika pod južnim križem

Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.12.2023

25. december - Janko Jarc (1903) prvi ravnatelj Dolenjskega muzeja

Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.12.2023

24. december - predsednik Socialistične zveze in nadškof voščita božič (1986)

Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.12.2023

23. december - pred 80 leti je bolnica Franja sprejela prva ranjence

Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.12.2023

22. december - prvo navdušenje nad filmom "Vesna" (1953)

Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.12.2023

21. december - Ivanka Ferjančič (1876) in razvoj čipkarstva na Idrijskem

Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.12.2023

20. december - 9. korpus slovenske partizanske vojske (1943)

Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.12.2023

19. december - Metod Dolenc (1875) in Pravna zgodovina za slovensko ozemlje

Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.12.2023

18. december - Štefka Cobelj (1923) umetnostna zgodovinarka v Mogadišu

Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 16 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov