Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan, nedelja, 13. 9. 2020

13.09.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Verske igre na Ruško nedeljo, v pretep kar z nabožnimi predmeti, iz Gradca uvozili esperanto, pionir našega zvočnega filma

Ruške verske igre je prirejala latinska šola v Rušah od leta 1645 naprej. Vodili so jih duhovniki po jezuitskem vzorcu, slavile pa so ruško Mater božjo. V letih od 1680 do 1722 so jih igrali vsako leto na "ruško" nedeljo; ta je bila navadno druga v septembru. Gledalci so bili predvsem številni romarji - leta 1701 jih je bilo menda več kot 20.000. Nobena teh iger ni ohranjena. Bile so v latinskem jeziku in le enkrat se omenja v slovenščino prevedena pesem. Zaradi izjemne priljubljenosti iger domnevajo, da so bile ruške igre kdaj pa kdaj tudi v slovenskem jeziku.

__________

Slovenska narodnoobrambna šolska organizacija, Družba svetega Cirila in Metoda, se je odločila, da bo leta 1908 imela svoj letni občni zbor na Ptuju in tako poudarila, da je to mesto ob Dravi slovensko. Ker ptujskim in štajerskim Nemcem ni uspelo doseči uradne prepovedi zborovanja, so na današnji dan tistega leta pripravili velike protislovenske demonstracije.  Na njih je izbruhnilo tudi fizično obračunavanje. Spopad se je končal v korist Slovencev, saj se je popoldne v pretep vmešalo “kakih poldrug sto kmetskih fantov in mož”, romarjev, ki so se vračali iz Ruš. Kot so zapisali kronisti, so ti v pretepu izdatno pomagali celo z nabožnimi predmeti, kot nadvse pripravni so se izkazali križi in  bandere.

__________

Leta 1910 so v Mariboru ustanovili prvo esperantsko društvo na Slovenskem. Ustanovitelj, odvetnik doktor Henrik Haas, se je v Maribor priselil iz Gradca. Tam je že deloval v »Štajerskem esperantskem društvu« in zato so mariborsko, takrat še v času Avstro-Ogrske, imenovali »Mariborska podružnica Štajerskega esperantskega društva«. Po nastanku Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je društvo nadaljevalo delo kot »Esperantsko društvo Maribor«. Vse od začetka je namenjalo največ pozornosti informiranju o mednarodnem jeziku esperanto, vodenju tečajev in prirejanju kulturnih programov. Še isto leto je na Ptuju izšel tudi prvi učbenik esperanta za Slovence z naslovom »Popolna slovnica esperantskega jezika«. Priredil, izdal in založil jo je Ljudevit Koser iz Juršincev pri Ptuju, tedanjega Svetega Lovrenca v Slovenskih goricah.

__________

Pionir zvočnega filma pri nas  Rudi Omota je več kot pol stoletja kot inovator, izumitelj in konstruktor tonskih aparatur za film in radiodifuzijo izvirno in plodno sodeloval pri razvoju teh področij. Med drugim je v tridesetih letih prejšnjega stoletja konstruiral snemalno napravo za ločen optični zapis zvoka ter zvočno montažno mizo, po drugi svetovni vojni pa je s sodobnejšo tonsko snemalno kamero ter s številnimi napravami za zvokovno obdelavo filmov ustvaril podjetju Triglav film tehnično bazo za snemanje celovečernih igranih filmov; pri našem prvem povojnem celovečernem filmu leta 1948 »Na svoji zemlji« pa je bil tonski mojster. V zgodovino slovenskega radia pa se je zapisal še z dvema izrednima dejanjema: ko je aprila leta 1941 v Ljubljano prišla italijanska vojska, je iz studia odnesel znameniti identifikacijski znak – radijsko kukavico – ter ga skrbno hranil vse do dneva osvoboditve, ko se je pred prvo oddajo Radia Svobodna Ljubljana legendarni spet oglasil. Tako po vsebinski kot po tehnični plati pa ima izjemno dokumentarno vrednost njegov posnetek znamenitega koncerta Akademskega pevskega zbora med okupacijo decembra leta 1941 v ljubljanski Unionski dvorani; z mikrofonom, skritim v lestencu nad odrom, ga je posnel kar na tonsko sled filmskega traku. Jenkova pesem »Lipa« je takrat postala izraz domoljubja ter demonstracija narodne samozavesti. Rudi Omota je leta 1998 prejel Badjurovo nagrado za življenjsko delo, šest let pozneje pa je bil za prispevek k slovenski kulturi odlikovan z zlatim redom za zasluge. Rodil se je pred 110. leti v Ljubljani.


Na današnji dan

6268 epizod

Na današnji dan

6268 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan, nedelja, 13. 9. 2020

13.09.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Verske igre na Ruško nedeljo, v pretep kar z nabožnimi predmeti, iz Gradca uvozili esperanto, pionir našega zvočnega filma

Ruške verske igre je prirejala latinska šola v Rušah od leta 1645 naprej. Vodili so jih duhovniki po jezuitskem vzorcu, slavile pa so ruško Mater božjo. V letih od 1680 do 1722 so jih igrali vsako leto na "ruško" nedeljo; ta je bila navadno druga v septembru. Gledalci so bili predvsem številni romarji - leta 1701 jih je bilo menda več kot 20.000. Nobena teh iger ni ohranjena. Bile so v latinskem jeziku in le enkrat se omenja v slovenščino prevedena pesem. Zaradi izjemne priljubljenosti iger domnevajo, da so bile ruške igre kdaj pa kdaj tudi v slovenskem jeziku.

__________

Slovenska narodnoobrambna šolska organizacija, Družba svetega Cirila in Metoda, se je odločila, da bo leta 1908 imela svoj letni občni zbor na Ptuju in tako poudarila, da je to mesto ob Dravi slovensko. Ker ptujskim in štajerskim Nemcem ni uspelo doseči uradne prepovedi zborovanja, so na današnji dan tistega leta pripravili velike protislovenske demonstracije.  Na njih je izbruhnilo tudi fizično obračunavanje. Spopad se je končal v korist Slovencev, saj se je popoldne v pretep vmešalo “kakih poldrug sto kmetskih fantov in mož”, romarjev, ki so se vračali iz Ruš. Kot so zapisali kronisti, so ti v pretepu izdatno pomagali celo z nabožnimi predmeti, kot nadvse pripravni so se izkazali križi in  bandere.

__________

Leta 1910 so v Mariboru ustanovili prvo esperantsko društvo na Slovenskem. Ustanovitelj, odvetnik doktor Henrik Haas, se je v Maribor priselil iz Gradca. Tam je že deloval v »Štajerskem esperantskem društvu« in zato so mariborsko, takrat še v času Avstro-Ogrske, imenovali »Mariborska podružnica Štajerskega esperantskega društva«. Po nastanku Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je društvo nadaljevalo delo kot »Esperantsko društvo Maribor«. Vse od začetka je namenjalo največ pozornosti informiranju o mednarodnem jeziku esperanto, vodenju tečajev in prirejanju kulturnih programov. Še isto leto je na Ptuju izšel tudi prvi učbenik esperanta za Slovence z naslovom »Popolna slovnica esperantskega jezika«. Priredil, izdal in založil jo je Ljudevit Koser iz Juršincev pri Ptuju, tedanjega Svetega Lovrenca v Slovenskih goricah.

__________

Pionir zvočnega filma pri nas  Rudi Omota je več kot pol stoletja kot inovator, izumitelj in konstruktor tonskih aparatur za film in radiodifuzijo izvirno in plodno sodeloval pri razvoju teh področij. Med drugim je v tridesetih letih prejšnjega stoletja konstruiral snemalno napravo za ločen optični zapis zvoka ter zvočno montažno mizo, po drugi svetovni vojni pa je s sodobnejšo tonsko snemalno kamero ter s številnimi napravami za zvokovno obdelavo filmov ustvaril podjetju Triglav film tehnično bazo za snemanje celovečernih igranih filmov; pri našem prvem povojnem celovečernem filmu leta 1948 »Na svoji zemlji« pa je bil tonski mojster. V zgodovino slovenskega radia pa se je zapisal še z dvema izrednima dejanjema: ko je aprila leta 1941 v Ljubljano prišla italijanska vojska, je iz studia odnesel znameniti identifikacijski znak – radijsko kukavico – ter ga skrbno hranil vse do dneva osvoboditve, ko se je pred prvo oddajo Radia Svobodna Ljubljana legendarni spet oglasil. Tako po vsebinski kot po tehnični plati pa ima izjemno dokumentarno vrednost njegov posnetek znamenitega koncerta Akademskega pevskega zbora med okupacijo decembra leta 1941 v ljubljanski Unionski dvorani; z mikrofonom, skritim v lestencu nad odrom, ga je posnel kar na tonsko sled filmskega traku. Jenkova pesem »Lipa« je takrat postala izraz domoljubja ter demonstracija narodne samozavesti. Rudi Omota je leta 1998 prejel Badjurovo nagrado za življenjsko delo, šest let pozneje pa je bil za prispevek k slovenski kulturi odlikovan z zlatim redom za zasluge. Rodil se je pred 110. leti v Ljubljani.


19.01.2024

25. januar - Matija Zemljič (1873) avtor besedila pesmi »Oj Triglav moj dom«

Veliki koroški potres Ivan Trinko, »oče Beneških Slovencev« Prva zimska olimpijada in tekmovalci iz Kraljevine SHS *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

24. januar - Štefka Bulovec (1901) ustvarjalka slovenske bibliografije

Blaže Kocen, eden začetnikov sodobne geografije in kartografije Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine« Jože Gregorc - več kot le zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

23. januar - Ivan Macun (1821) in poskus ustanovitve slovanske čitalnice v Gradcu

Jože Plečnik - arhitekt odličnosti Oton Župančič - s »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Stojan Pretnar - strokovnjak za gospodarsko pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

22. januar - Rihard Verderber (1884) olimpijec s sabljo in floretom

Knjižnice 14. in 15. stoletja Franjo Baš, prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva Milan Betetto, zdravnik in hokejski navdušenec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

21. januar - France Vrbinc (1924) urednik slovenskih oddaj celovškega radia

Od Keleie do Celja Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ” Pavel Turner - svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

20. januar - Jože Mihelčič (1904) kmet in narodni heroj

Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

19. januar - Štefan Galič (1944) mojster barvnega lesoreza

Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

18. januar - Vitomil Zupan (1914) pisatelj s priznanjem za nepokorščino literarni doktrini socialističnega realizma"

Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

17. januar - Vasilij Melik (1921) preučevalec zgodovine 19. stoletja

Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

16. januar - »Žabja svatba« duhovnika in skladatelja Vinka Vodopivca (1878)

Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.01.2024

15. januar - Josip Vandot (1884) in njegov literarni junak Kekec

Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

14. januar - Janez Štefe (1923) in 13. mesto v smuku na olimpijadi v Oslu

Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

13. januar - Bogomir Magajna (1904) psihiater in pisatelj

Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

12. januar - Znanstveni inštitut pri Izvršilnem odboru OF (1944)

Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

11. januar - Anton Makovic (1750) in prvo medicinsko strokovno delo v našem jeziku

Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

10. januar - Tončka Marolt (1894) pomembno ime naše folkloristike

Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

9. januar - Anton Aškerc (1856) mojster balad in romanc

Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.01.2024

8. januar - Franc Kulovec (1884) politični naslednik Antona Korošca

Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

7. januar - Stanislav Škrabec (1844) redovnik in jezikoslovec

Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

6. januar.- pohod 14. divizije NOV in POS na Štajersko (1944)

Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 15 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov