Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Impresionist in njegov »Rdeči parazol«, Maribor gostil vinarske strokovnjake iz vse Evrope, pozabljeni in znova odkriti filozof, Slovenski zdravnik med vietnamsko vojno v Laosu
Leta 1870 se je na Verdu pri Vrhniki rodil slikar, restavrator, grafik in pedagog Matej Sternen. Po treh letih meščanske šole v Krškem je naslednja štiri leta obiskoval Državno obrtno šolo v Gradcu. Tam se je seznanil z Ivanom Groharjem in Jožetom Plečnikom, kateremu je pomagal pri risanju. Študij je nadaljeval na Dunaju, kjer je bil sprejet na tamkajšnjo Akademijo za upodabljajočo umetnost. Tako kot drugi slovenski impresionisti, se je izpopolnjeval v znameniti zasebni slikarski šoli Antona Ažbeta v Münchnu. Uveljavil se je kot slikar ženske figure, v njegovem opusu pa prevladujejo akti, portreti in vedute. V Ljubljani je med drugim vodil zasebno slikarsko šolo. Po obdobju potovanja, ki je sledilo, se je v Ljubljani dokončno ustalil in poučeval risanje. Z drugimi umetniki je deloval v umetniškem društvu Sava. V letih od 1902 do 1906 je skupaj z Jakopičem in Groharjem slikal v oklici Škofje Loke, ki je po zaslugi impresionistov postala »prizorišče rojstva moderne slovenske umetnosti«. Zelo sta ga zanimali svetloba in barva, za razliko od drugih impresionistov, ki so bili izraziti krajinarji, pa je bil Sternen naklonjen predvsem upodabljanju telesnosti. Kasneje je študijsko potoval v Italijo, leta 1913 pa po koroškem in Štajerskem. Med 1. svetovno vojno je na fronti in v zaledju delal kot risar, fotograf in restavrator. Po vojni se je naselil v Ljubljani, od leta 1921 naprej pa je bil profesor risanja na oddelku za arhitekturo tehnične fakultete v Ljubljani, deloval je tudi kot odličen restavrator. Za eno njegovih najboljši del velja slika Rdeči parazol - impresionistična hvalnica meščanskemu življenju iz leta 1904.
20 septembra 1876 se je v Mariboru začel prvi avstro-ogrski vinogradniški kongres. Organizator strokovnega dogodka, ki je v Maribor privabil ne le ključne strokovnjake iz vseh dežel monarhije, temveč tudi vodilne evropske strokovnjake tiste dobe, je bil ravnatelj tukajšnje Deželne sadjarske in vinarske šole Hermann Goethe. Šlo je za pomemben dogodek, saj so aktivnosti povezane s kongresom trajale kar devet dni. Predstavljeni so bili rezultati raziskav vseh vinogradniških središč v Evropi, ki so jih spremljale razstave ter demonstracije vinogradniške in kletarske opreme, podelitve različnih priznanj ter dražba vin. To je bil brez dvoma največji strokovni dogodek, pomemben za celotno avstro-ogrsko monarhijo, ki se je v 19. stoletju zgodil v Mariboru in je mesto ob Dravi postavil na zemljevid vinarske Evrope.
Filozof France Veber je sprva študiral bogoslovje v Mariboru, nato pa filozofijo v Gradcu; tam je leta 1917 tudi doktoriral. Pozneje je postal docent na ljubljanski in zagrebški univerzi, na ljubljanski filozofski fakulteti pa leta 1929 redni profesor. Pred začetkom druge svetovne vojne je bil kot dopisni član izvoljen v Akademijo znanosti in umetnosti v Ljubljani, a je bil po koncu vojne iz političnih razlogov izključen iz nje ter predčasno upokojen. Pozneje so ga rehabilitirali ter mu vrnili častne pravice, prejel pa je tudi zlati doktorat univerze v Gradcu. Franceta Vebra je že med študijem pritegnila predmetnostna teorija (»vse, kar se postavi pred zavest, je predmet«), ki ji je – izhajajoč iz psihologije kot temeljne filozofske vede – tudi sledil. S svojo fenomenološko filozofijo je postavil temelje slovenski akademski laični filozofiji. Izhodišče njegove raziskovalne metode je bilo samoopazovanje ali introspekcija, vprašanje, kako doseči intersubjektivnost, to je vzajemno sporočilnost med ljudmi, pa je reševal z vlogo, ki jo ima v teh odnosih jezik. Vebrove znanstvene poglede je zahodni evropski filozofiji sredi druge polovice prejšnjega stoletja odkril filozof, teolog in psiholog Anton Trstenjak, pa tudi ponatis Vebrove »Estetike« nekaj pozneje je zanimanje za njegovo filozofijo močno povečal. Filozof France Veber se je rodil pred 130. leti v Gornji Radgoni.
Zdravnik Franjo Zdravič se je posvetil problemom plastične kirurgije in opeklin. Izpopolnjeval se je v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike, od leta 1963 do leta 1967 pa je vodil univerzitetno bolnišnico v Alžiru. Med vietnamsko vojno je kot svetovalec Svetovne zdravstvene organizacije delal v Laosu. Leta 1971 je pridobil doktorat znanosti ter pozneje postal redni profesor kirurgije na medicinski fakulteti v Ljubljani ter član nekaj mednarodnih strokovnih združenj. Pomembno je sodeloval pri vzgoji kirurgov na področju reparativne kirurgije in opeklin doma in v tujini ter pri strokovnem povezovanju z vodilnimi svetovnimi središči s tega področja. Franjo Zdravič se je rodil pred 100 leti v Dolgi vasi pri Kočevju.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Impresionist in njegov »Rdeči parazol«, Maribor gostil vinarske strokovnjake iz vse Evrope, pozabljeni in znova odkriti filozof, Slovenski zdravnik med vietnamsko vojno v Laosu
Leta 1870 se je na Verdu pri Vrhniki rodil slikar, restavrator, grafik in pedagog Matej Sternen. Po treh letih meščanske šole v Krškem je naslednja štiri leta obiskoval Državno obrtno šolo v Gradcu. Tam se je seznanil z Ivanom Groharjem in Jožetom Plečnikom, kateremu je pomagal pri risanju. Študij je nadaljeval na Dunaju, kjer je bil sprejet na tamkajšnjo Akademijo za upodabljajočo umetnost. Tako kot drugi slovenski impresionisti, se je izpopolnjeval v znameniti zasebni slikarski šoli Antona Ažbeta v Münchnu. Uveljavil se je kot slikar ženske figure, v njegovem opusu pa prevladujejo akti, portreti in vedute. V Ljubljani je med drugim vodil zasebno slikarsko šolo. Po obdobju potovanja, ki je sledilo, se je v Ljubljani dokončno ustalil in poučeval risanje. Z drugimi umetniki je deloval v umetniškem društvu Sava. V letih od 1902 do 1906 je skupaj z Jakopičem in Groharjem slikal v oklici Škofje Loke, ki je po zaslugi impresionistov postala »prizorišče rojstva moderne slovenske umetnosti«. Zelo sta ga zanimali svetloba in barva, za razliko od drugih impresionistov, ki so bili izraziti krajinarji, pa je bil Sternen naklonjen predvsem upodabljanju telesnosti. Kasneje je študijsko potoval v Italijo, leta 1913 pa po koroškem in Štajerskem. Med 1. svetovno vojno je na fronti in v zaledju delal kot risar, fotograf in restavrator. Po vojni se je naselil v Ljubljani, od leta 1921 naprej pa je bil profesor risanja na oddelku za arhitekturo tehnične fakultete v Ljubljani, deloval je tudi kot odličen restavrator. Za eno njegovih najboljši del velja slika Rdeči parazol - impresionistična hvalnica meščanskemu življenju iz leta 1904.
20 septembra 1876 se je v Mariboru začel prvi avstro-ogrski vinogradniški kongres. Organizator strokovnega dogodka, ki je v Maribor privabil ne le ključne strokovnjake iz vseh dežel monarhije, temveč tudi vodilne evropske strokovnjake tiste dobe, je bil ravnatelj tukajšnje Deželne sadjarske in vinarske šole Hermann Goethe. Šlo je za pomemben dogodek, saj so aktivnosti povezane s kongresom trajale kar devet dni. Predstavljeni so bili rezultati raziskav vseh vinogradniških središč v Evropi, ki so jih spremljale razstave ter demonstracije vinogradniške in kletarske opreme, podelitve različnih priznanj ter dražba vin. To je bil brez dvoma največji strokovni dogodek, pomemben za celotno avstro-ogrsko monarhijo, ki se je v 19. stoletju zgodil v Mariboru in je mesto ob Dravi postavil na zemljevid vinarske Evrope.
Filozof France Veber je sprva študiral bogoslovje v Mariboru, nato pa filozofijo v Gradcu; tam je leta 1917 tudi doktoriral. Pozneje je postal docent na ljubljanski in zagrebški univerzi, na ljubljanski filozofski fakulteti pa leta 1929 redni profesor. Pred začetkom druge svetovne vojne je bil kot dopisni član izvoljen v Akademijo znanosti in umetnosti v Ljubljani, a je bil po koncu vojne iz političnih razlogov izključen iz nje ter predčasno upokojen. Pozneje so ga rehabilitirali ter mu vrnili častne pravice, prejel pa je tudi zlati doktorat univerze v Gradcu. Franceta Vebra je že med študijem pritegnila predmetnostna teorija (»vse, kar se postavi pred zavest, je predmet«), ki ji je – izhajajoč iz psihologije kot temeljne filozofske vede – tudi sledil. S svojo fenomenološko filozofijo je postavil temelje slovenski akademski laični filozofiji. Izhodišče njegove raziskovalne metode je bilo samoopazovanje ali introspekcija, vprašanje, kako doseči intersubjektivnost, to je vzajemno sporočilnost med ljudmi, pa je reševal z vlogo, ki jo ima v teh odnosih jezik. Vebrove znanstvene poglede je zahodni evropski filozofiji sredi druge polovice prejšnjega stoletja odkril filozof, teolog in psiholog Anton Trstenjak, pa tudi ponatis Vebrove »Estetike« nekaj pozneje je zanimanje za njegovo filozofijo močno povečal. Filozof France Veber se je rodil pred 130. leti v Gornji Radgoni.
Zdravnik Franjo Zdravič se je posvetil problemom plastične kirurgije in opeklin. Izpopolnjeval se je v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike, od leta 1963 do leta 1967 pa je vodil univerzitetno bolnišnico v Alžiru. Med vietnamsko vojno je kot svetovalec Svetovne zdravstvene organizacije delal v Laosu. Leta 1971 je pridobil doktorat znanosti ter pozneje postal redni profesor kirurgije na medicinski fakulteti v Ljubljani ter član nekaj mednarodnih strokovnih združenj. Pomembno je sodeloval pri vzgoji kirurgov na področju reparativne kirurgije in opeklin doma in v tujini ter pri strokovnem povezovanju z vodilnimi svetovnimi središči s tega področja. Franjo Zdravič se je rodil pred 100 leti v Dolgi vasi pri Kočevju.
Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov