Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Impresionist in njegov »Rdeči parazol«, Maribor gostil vinarske strokovnjake iz vse Evrope, pozabljeni in znova odkriti filozof, Slovenski zdravnik med vietnamsko vojno v Laosu

Leta 1870 se je na Verdu pri Vrhniki  rodil slikar, restavrator, grafik in pedagog Matej Sternen. Po treh letih meščanske šole v Krškem je naslednja štiri leta obiskoval Državno obrtno šolo v Gradcu. Tam se je seznanil z Ivanom Groharjem in Jožetom Plečnikom, kateremu je pomagal pri risanju. Študij je nadaljeval na Dunaju, kjer je bil sprejet na tamkajšnjo Akademijo za upodabljajočo umetnost.  Tako kot drugi slovenski impresionisti, se je izpopolnjeval v znameniti zasebni slikarski šoli Antona Ažbeta v Münchnu. Uveljavil se je kot slikar ženske figure, v njegovem opusu pa prevladujejo akti, portreti in vedute. V Ljubljani je med drugim vodil zasebno slikarsko šolo. Po obdobju potovanja, ki je sledilo, se je v Ljubljani dokončno ustalil in poučeval risanje. Z drugimi umetniki je deloval v umetniškem društvu Sava. V letih od 1902 do 1906 je skupaj z Jakopičem in Groharjem slikal v oklici Škofje Loke, ki je po zaslugi impresionistov postala »prizorišče rojstva moderne slovenske umetnosti«. Zelo sta ga zanimali svetloba in barva, za razliko od drugih impresionistov, ki so bili izraziti krajinarji, pa je bil Sternen naklonjen predvsem upodabljanju telesnosti. Kasneje je študijsko potoval v Italijo, leta 1913 pa po koroškem in Štajerskem. Med 1. svetovno vojno je na fronti in v zaledju delal kot risar, fotograf in restavrator. Po vojni se je naselil v Ljubljani, od leta 1921 naprej pa je bil profesor risanja na oddelku za arhitekturo tehnične fakultete v Ljubljani, deloval je tudi kot odličen restavrator. Za eno njegovih najboljši del velja slika Rdeči parazol  - impresionistična hvalnica meščanskemu življenju iz leta 1904.

20 septembra 1876 se je v Mariboru začel prvi avstro-ogrski vinogradniški kongres. Organizator strokovnega dogodka, ki je v Maribor privabil ne le ključne strokovnjake iz vseh dežel monarhije, temveč tudi vodilne evropske strokovnjake tiste dobe, je bil ravnatelj tukajšnje Deželne sadjarske in vinarske šole Hermann Goethe. Šlo je za pomemben dogodek, saj so aktivnosti povezane s kongresom trajale kar devet dni. Predstavljeni so bili rezultati raziskav vseh vinogradniških središč v Evropi, ki so jih spremljale razstave ter demonstracije vinogradniške in kletarske opreme, podelitve različnih priznanj ter dražba vin.  To je bil brez dvoma največji strokovni dogodek,  pomemben za celotno avstro-ogrsko monarhijo, ki se je v 19. stoletju zgodil v Mariboru in je mesto ob Dravi postavil na zemljevid vinarske Evrope.

Filozof France Veber je sprva študiral bogoslovje v Mariboru, nato pa filozofijo v Gradcu; tam je leta 1917 tudi doktoriral. Pozneje je postal docent na ljubljanski in zagrebški univerzi, na ljubljanski filozofski fakulteti pa leta 1929 redni profesor. Pred začetkom druge svetovne vojne je bil kot dopisni član izvoljen v Akademijo znanosti in umetnosti v Ljubljani, a je bil po koncu vojne iz političnih razlogov izključen iz nje ter predčasno upokojen. Pozneje so ga rehabilitirali ter mu vrnili častne pravice, prejel pa je tudi zlati doktorat univerze v Gradcu. Franceta Vebra je že med študijem pritegnila predmetnostna teorija (»vse, kar se postavi pred zavest, je predmet«), ki ji je – izhajajoč iz psihologije kot temeljne filozofske vede – tudi sledil. S svojo fenomenološko filozofijo je postavil temelje slovenski akademski laični filozofiji. Izhodišče njegove raziskovalne metode je bilo samoopazovanje ali introspekcija, vprašanje, kako doseči intersubjektivnost, to je vzajemno sporočilnost med ljudmi, pa je reševal z vlogo, ki jo ima v teh odnosih jezik. Vebrove znanstvene poglede je zahodni evropski filozofiji sredi druge polovice prejšnjega stoletja odkril filozof, teolog in psiholog Anton Trstenjak,  pa tudi ponatis  Vebrove »Estetike« nekaj pozneje je zanimanje za njegovo filozofijo močno povečal. Filozof France Veber se je rodil pred 130. leti  v Gornji Radgoni.

Zdravnik Franjo Zdravič se je posvetil problemom plastične kirurgije in opeklin. Izpopolnjeval se je v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike, od leta 1963 do leta 1967 pa je vodil univerzitetno bolnišnico v Alžiru. Med vietnamsko vojno je kot svetovalec Svetovne zdravstvene organizacije delal v Laosu. Leta 1971 je pridobil doktorat znanosti ter pozneje postal redni profesor kirurgije na medicinski fakulteti v Ljubljani ter član nekaj mednarodnih strokovnih združenj. Pomembno je sodeloval pri vzgoji kirurgov na področju reparativne kirurgije in opeklin doma in v tujini ter pri strokovnem povezovanju z vodilnimi svetovnimi središči s tega področja. Franjo Zdravič se je rodil pred 100 leti  v Dolgi vasi pri Kočevju.