Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Impresionist in njegov »Rdeči parazol«, Maribor gostil vinarske strokovnjake iz vse Evrope, pozabljeni in znova odkriti filozof, Slovenski zdravnik med vietnamsko vojno v Laosu
Leta 1870 se je na Verdu pri Vrhniki rodil slikar, restavrator, grafik in pedagog Matej Sternen. Po treh letih meščanske šole v Krškem je naslednja štiri leta obiskoval Državno obrtno šolo v Gradcu. Tam se je seznanil z Ivanom Groharjem in Jožetom Plečnikom, kateremu je pomagal pri risanju. Študij je nadaljeval na Dunaju, kjer je bil sprejet na tamkajšnjo Akademijo za upodabljajočo umetnost. Tako kot drugi slovenski impresionisti, se je izpopolnjeval v znameniti zasebni slikarski šoli Antona Ažbeta v Münchnu. Uveljavil se je kot slikar ženske figure, v njegovem opusu pa prevladujejo akti, portreti in vedute. V Ljubljani je med drugim vodil zasebno slikarsko šolo. Po obdobju potovanja, ki je sledilo, se je v Ljubljani dokončno ustalil in poučeval risanje. Z drugimi umetniki je deloval v umetniškem društvu Sava. V letih od 1902 do 1906 je skupaj z Jakopičem in Groharjem slikal v oklici Škofje Loke, ki je po zaslugi impresionistov postala »prizorišče rojstva moderne slovenske umetnosti«. Zelo sta ga zanimali svetloba in barva, za razliko od drugih impresionistov, ki so bili izraziti krajinarji, pa je bil Sternen naklonjen predvsem upodabljanju telesnosti. Kasneje je študijsko potoval v Italijo, leta 1913 pa po koroškem in Štajerskem. Med 1. svetovno vojno je na fronti in v zaledju delal kot risar, fotograf in restavrator. Po vojni se je naselil v Ljubljani, od leta 1921 naprej pa je bil profesor risanja na oddelku za arhitekturo tehnične fakultete v Ljubljani, deloval je tudi kot odličen restavrator. Za eno njegovih najboljši del velja slika Rdeči parazol - impresionistična hvalnica meščanskemu življenju iz leta 1904.
20 septembra 1876 se je v Mariboru začel prvi avstro-ogrski vinogradniški kongres. Organizator strokovnega dogodka, ki je v Maribor privabil ne le ključne strokovnjake iz vseh dežel monarhije, temveč tudi vodilne evropske strokovnjake tiste dobe, je bil ravnatelj tukajšnje Deželne sadjarske in vinarske šole Hermann Goethe. Šlo je za pomemben dogodek, saj so aktivnosti povezane s kongresom trajale kar devet dni. Predstavljeni so bili rezultati raziskav vseh vinogradniških središč v Evropi, ki so jih spremljale razstave ter demonstracije vinogradniške in kletarske opreme, podelitve različnih priznanj ter dražba vin. To je bil brez dvoma največji strokovni dogodek, pomemben za celotno avstro-ogrsko monarhijo, ki se je v 19. stoletju zgodil v Mariboru in je mesto ob Dravi postavil na zemljevid vinarske Evrope.
Filozof France Veber je sprva študiral bogoslovje v Mariboru, nato pa filozofijo v Gradcu; tam je leta 1917 tudi doktoriral. Pozneje je postal docent na ljubljanski in zagrebški univerzi, na ljubljanski filozofski fakulteti pa leta 1929 redni profesor. Pred začetkom druge svetovne vojne je bil kot dopisni član izvoljen v Akademijo znanosti in umetnosti v Ljubljani, a je bil po koncu vojne iz političnih razlogov izključen iz nje ter predčasno upokojen. Pozneje so ga rehabilitirali ter mu vrnili častne pravice, prejel pa je tudi zlati doktorat univerze v Gradcu. Franceta Vebra je že med študijem pritegnila predmetnostna teorija (»vse, kar se postavi pred zavest, je predmet«), ki ji je – izhajajoč iz psihologije kot temeljne filozofske vede – tudi sledil. S svojo fenomenološko filozofijo je postavil temelje slovenski akademski laični filozofiji. Izhodišče njegove raziskovalne metode je bilo samoopazovanje ali introspekcija, vprašanje, kako doseči intersubjektivnost, to je vzajemno sporočilnost med ljudmi, pa je reševal z vlogo, ki jo ima v teh odnosih jezik. Vebrove znanstvene poglede je zahodni evropski filozofiji sredi druge polovice prejšnjega stoletja odkril filozof, teolog in psiholog Anton Trstenjak, pa tudi ponatis Vebrove »Estetike« nekaj pozneje je zanimanje za njegovo filozofijo močno povečal. Filozof France Veber se je rodil pred 130. leti v Gornji Radgoni.
Zdravnik Franjo Zdravič se je posvetil problemom plastične kirurgije in opeklin. Izpopolnjeval se je v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike, od leta 1963 do leta 1967 pa je vodil univerzitetno bolnišnico v Alžiru. Med vietnamsko vojno je kot svetovalec Svetovne zdravstvene organizacije delal v Laosu. Leta 1971 je pridobil doktorat znanosti ter pozneje postal redni profesor kirurgije na medicinski fakulteti v Ljubljani ter član nekaj mednarodnih strokovnih združenj. Pomembno je sodeloval pri vzgoji kirurgov na področju reparativne kirurgije in opeklin doma in v tujini ter pri strokovnem povezovanju z vodilnimi svetovnimi središči s tega področja. Franjo Zdravič se je rodil pred 100 leti v Dolgi vasi pri Kočevju.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Impresionist in njegov »Rdeči parazol«, Maribor gostil vinarske strokovnjake iz vse Evrope, pozabljeni in znova odkriti filozof, Slovenski zdravnik med vietnamsko vojno v Laosu
Leta 1870 se je na Verdu pri Vrhniki rodil slikar, restavrator, grafik in pedagog Matej Sternen. Po treh letih meščanske šole v Krškem je naslednja štiri leta obiskoval Državno obrtno šolo v Gradcu. Tam se je seznanil z Ivanom Groharjem in Jožetom Plečnikom, kateremu je pomagal pri risanju. Študij je nadaljeval na Dunaju, kjer je bil sprejet na tamkajšnjo Akademijo za upodabljajočo umetnost. Tako kot drugi slovenski impresionisti, se je izpopolnjeval v znameniti zasebni slikarski šoli Antona Ažbeta v Münchnu. Uveljavil se je kot slikar ženske figure, v njegovem opusu pa prevladujejo akti, portreti in vedute. V Ljubljani je med drugim vodil zasebno slikarsko šolo. Po obdobju potovanja, ki je sledilo, se je v Ljubljani dokončno ustalil in poučeval risanje. Z drugimi umetniki je deloval v umetniškem društvu Sava. V letih od 1902 do 1906 je skupaj z Jakopičem in Groharjem slikal v oklici Škofje Loke, ki je po zaslugi impresionistov postala »prizorišče rojstva moderne slovenske umetnosti«. Zelo sta ga zanimali svetloba in barva, za razliko od drugih impresionistov, ki so bili izraziti krajinarji, pa je bil Sternen naklonjen predvsem upodabljanju telesnosti. Kasneje je študijsko potoval v Italijo, leta 1913 pa po koroškem in Štajerskem. Med 1. svetovno vojno je na fronti in v zaledju delal kot risar, fotograf in restavrator. Po vojni se je naselil v Ljubljani, od leta 1921 naprej pa je bil profesor risanja na oddelku za arhitekturo tehnične fakultete v Ljubljani, deloval je tudi kot odličen restavrator. Za eno njegovih najboljši del velja slika Rdeči parazol - impresionistična hvalnica meščanskemu življenju iz leta 1904.
20 septembra 1876 se je v Mariboru začel prvi avstro-ogrski vinogradniški kongres. Organizator strokovnega dogodka, ki je v Maribor privabil ne le ključne strokovnjake iz vseh dežel monarhije, temveč tudi vodilne evropske strokovnjake tiste dobe, je bil ravnatelj tukajšnje Deželne sadjarske in vinarske šole Hermann Goethe. Šlo je za pomemben dogodek, saj so aktivnosti povezane s kongresom trajale kar devet dni. Predstavljeni so bili rezultati raziskav vseh vinogradniških središč v Evropi, ki so jih spremljale razstave ter demonstracije vinogradniške in kletarske opreme, podelitve različnih priznanj ter dražba vin. To je bil brez dvoma največji strokovni dogodek, pomemben za celotno avstro-ogrsko monarhijo, ki se je v 19. stoletju zgodil v Mariboru in je mesto ob Dravi postavil na zemljevid vinarske Evrope.
Filozof France Veber je sprva študiral bogoslovje v Mariboru, nato pa filozofijo v Gradcu; tam je leta 1917 tudi doktoriral. Pozneje je postal docent na ljubljanski in zagrebški univerzi, na ljubljanski filozofski fakulteti pa leta 1929 redni profesor. Pred začetkom druge svetovne vojne je bil kot dopisni član izvoljen v Akademijo znanosti in umetnosti v Ljubljani, a je bil po koncu vojne iz političnih razlogov izključen iz nje ter predčasno upokojen. Pozneje so ga rehabilitirali ter mu vrnili častne pravice, prejel pa je tudi zlati doktorat univerze v Gradcu. Franceta Vebra je že med študijem pritegnila predmetnostna teorija (»vse, kar se postavi pred zavest, je predmet«), ki ji je – izhajajoč iz psihologije kot temeljne filozofske vede – tudi sledil. S svojo fenomenološko filozofijo je postavil temelje slovenski akademski laični filozofiji. Izhodišče njegove raziskovalne metode je bilo samoopazovanje ali introspekcija, vprašanje, kako doseči intersubjektivnost, to je vzajemno sporočilnost med ljudmi, pa je reševal z vlogo, ki jo ima v teh odnosih jezik. Vebrove znanstvene poglede je zahodni evropski filozofiji sredi druge polovice prejšnjega stoletja odkril filozof, teolog in psiholog Anton Trstenjak, pa tudi ponatis Vebrove »Estetike« nekaj pozneje je zanimanje za njegovo filozofijo močno povečal. Filozof France Veber se je rodil pred 130. leti v Gornji Radgoni.
Zdravnik Franjo Zdravič se je posvetil problemom plastične kirurgije in opeklin. Izpopolnjeval se je v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike, od leta 1963 do leta 1967 pa je vodil univerzitetno bolnišnico v Alžiru. Med vietnamsko vojno je kot svetovalec Svetovne zdravstvene organizacije delal v Laosu. Leta 1971 je pridobil doktorat znanosti ter pozneje postal redni profesor kirurgije na medicinski fakulteti v Ljubljani ter član nekaj mednarodnih strokovnih združenj. Pomembno je sodeloval pri vzgoji kirurgov na področju reparativne kirurgije in opeklin doma in v tujini ter pri strokovnem povezovanju z vodilnimi svetovnimi središči s tega področja. Franjo Zdravič se je rodil pred 100 leti v Dolgi vasi pri Kočevju.
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kraljevo ime ubranilo univerzo pred grožnjo ukinitve Obnovljeno delovanje Rdečega križa Fotoreporter žrtev srbskih paravojaških sil *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš največji predvojni glasbeni modernist Cistercijan in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Temperamentni umetniški značaj Preučevalec arhitekturne in urbanistične dediščine na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reka Drava je bila 975 let cerkvenoupravna meja Tragična usoda »pesnika zelene pomladi« Prvi sporazum Tito−Šubašić "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Raziskovalec zgodovine slovenskega slovstva Lirski sopran za klasične operne vloge Temeljni kamen za prvi visoki objekt v Novi Gorici "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnik, pisatelj in urednik z Okiča pri Boštanju »Beatin dnevnik« − roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Zgodovinski Triglav za dan razglasitve samostojnosti "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov