Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slikar in grafik iz Ajdovščine, tajnica organizacije Progresivne Slovenke Amerike, jezik - najbolj vidno znamenje narodove samobitnosti, mariborski tovarnar – rešitelj številnih Judov
Leta 1896 se je v Ajdovščini rodil slikar in grafik Veno Pilon. Med prvo svetovno vojno je bil v ruskem ujetništvu. Tam so nastali njegove prve risbe in gvaši. Po koncu vojne se je vrnil domov, vendar je že leta 1919 odšel na umetnostno akademijo v Prago, kjer se je srečal z Božidarjem Jakcem, Francem Mesesnelom, Ferdom Kozakom in Josipom Vidmarjem. Leta 1920 se je vpisal v četrti letnik akademije v Firencah, leto pozneje pa je na Dunaju obiskoval grafično šolo in tečaj risanja akta. V teh letih že sodeluje na skupinskih razstavah. Leta 1922 se je vrnil v Ajdovščino in po očetovi smrti prevzel pekarno. V tem "ajdovskem obdobju" je ustvaril svoja najboljša dela v oljni tehniki. Leta 1928 se je preselil v Pariz, kjer si je ustvaril družino in po drugi svetovni vojni tam postal neuradni slovenski kulturni ataše. Deloval je kot slikar, grafik, risar sčasoma pa se je popolnoma posvetil umetniški fotografiji in filmu, leta 1948 je sodeloval pri pripravi scene in kot igralec v prvem slovenskem zvočnem celovečernem filmu Na svoji zemlji. Veno Pilon je bil eden najpomembnejših predstavnikov slovenskega ekspresionizma in nove stvarnosti. Kljub študiju pa je ostal samouk. Trudil se je za čim bolj realistično odslikavo vidnega sveta, hkrati pa njegova dela učinkujejo z izredno psihično močjo. Leta 1970 je dobil Prešernovo nagrado. /Fotografija: Veno Pilon: Ajdovščina, 1925, olje na platnu, PGA 12S. Foto: Pilonova galerija /
_______
Pred 120. leti se je v Ljubljani rodila društvena delavka Josephine Tratnik. Šestnajstletna se je izselila v Združene države Amerike in se kmalu včlanila v Slovensko narodno podporno jednoto, bila več let predsednica društva Napredne Slovenke, sodelovala pri ustanavljanju Slovenskega doma za ostarele v Clevelandu ter bila tajnica organizacije Progresivne Slovenke Amerike. Josephine Tratnik je med drugo svetovno vojno usklajevala nabiralne akcije v Združenih državah ter skrbela za pošiljanje gmotnih sredstev rojakom v domovini.
_______
Pisatelj, prevajalec, jezikoslovec in urednik Janez Gradišnik je diplomiral pred 80. leti v Ljubljani. Dve leti je bil v nemškem ujetništvu in v pregnanstvu v hrvaškem Bjelovarju, spomladi 1945 se je znašel v ustaškem zaporu v Zagrebu. Po osvoboditvi je najprej deloval v Beogradu in nato do leta 1952 pri Državni založbi v Ljubljani. Od tedaj je živel kot svobodni književnik. Literarno pot je začel kot sodelavec medvojne krščanske revije Dejanje. Svetovno nazorsko je bil blizu krščanskim socialistom in Edvardu Kocbeku, ki ga je leta 1945 nagovoril, da je postal njegov tajnik pri Ministrstvu za Slovenijo v Beogradu. Leta 1949 je izdal zbirko novel Pot iz noči, v šestdesetih letih so sledile novele v zbirki Ura spomina, v osemdesetih Plamenica in druge. Pisal je tudi za mladino. Od leta 1969 je bil glavni urednik revije Prostor in čas, v kateri so med drugim objavljali Anton Slodnjak, France Bučar, Jože Mahnič in drugi, in ki so jo oblasti leta 1974 zatrle. Ves čas je bil vztrajen in strog razpravljalec o jezikovnih vprašanjih. S to temo je izdal publikacije Slovenščina za Slovence, Slovenščina za vsakogar, Še znamo slovensko, Naš jezik in druge. Janez Gradišnik, ki sodi med najpomembnejše posredovalce tujih jezikovnih kultur in književnosti v slovenski jezik, se je rodil leta 1917 v Stražišču pri Prevaljah.
_______
Leta 1932 je veletrgovec Marko Rosner v Mariboru ustanovil tovarno Jugosvila. V drugi polovici tridesetih let je bilo v njegovih tekstilnih tovarnah v mestu ob Dravi zaposlenih do 1000 delavcev. Marko Rosner je po nacističnem prevzemu oblasti in še posebej po priključitvi Avstrije pred holokavstom rešil več tisoč ljudi, saj je pomagal številnim judovskim beguncem, ki so ilegalno prečkali mejo. V Mariboru je zanje na svoje lastne stroške organiziral sprejem, po potrebi namestitev, nato jih je dal odpeljati v Zagreb. Marca 1941 je skupaj z družino zapustil Maribor in se odpravil najprej v Srbijo, nato na Madžarsko ter leta 1943 prebegnil v Palestino.
Avgusta 1945 ga je jugoslovanska oblast na vojaškem sodišču obsodila na petnajstletno zaporno kazen, odvzem državljanskih pravic ter zaplembo premoženja.
_________
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Slikar in grafik iz Ajdovščine, tajnica organizacije Progresivne Slovenke Amerike, jezik - najbolj vidno znamenje narodove samobitnosti, mariborski tovarnar – rešitelj številnih Judov
Leta 1896 se je v Ajdovščini rodil slikar in grafik Veno Pilon. Med prvo svetovno vojno je bil v ruskem ujetništvu. Tam so nastali njegove prve risbe in gvaši. Po koncu vojne se je vrnil domov, vendar je že leta 1919 odšel na umetnostno akademijo v Prago, kjer se je srečal z Božidarjem Jakcem, Francem Mesesnelom, Ferdom Kozakom in Josipom Vidmarjem. Leta 1920 se je vpisal v četrti letnik akademije v Firencah, leto pozneje pa je na Dunaju obiskoval grafično šolo in tečaj risanja akta. V teh letih že sodeluje na skupinskih razstavah. Leta 1922 se je vrnil v Ajdovščino in po očetovi smrti prevzel pekarno. V tem "ajdovskem obdobju" je ustvaril svoja najboljša dela v oljni tehniki. Leta 1928 se je preselil v Pariz, kjer si je ustvaril družino in po drugi svetovni vojni tam postal neuradni slovenski kulturni ataše. Deloval je kot slikar, grafik, risar sčasoma pa se je popolnoma posvetil umetniški fotografiji in filmu, leta 1948 je sodeloval pri pripravi scene in kot igralec v prvem slovenskem zvočnem celovečernem filmu Na svoji zemlji. Veno Pilon je bil eden najpomembnejših predstavnikov slovenskega ekspresionizma in nove stvarnosti. Kljub študiju pa je ostal samouk. Trudil se je za čim bolj realistično odslikavo vidnega sveta, hkrati pa njegova dela učinkujejo z izredno psihično močjo. Leta 1970 je dobil Prešernovo nagrado. /Fotografija: Veno Pilon: Ajdovščina, 1925, olje na platnu, PGA 12S. Foto: Pilonova galerija /
_______
Pred 120. leti se je v Ljubljani rodila društvena delavka Josephine Tratnik. Šestnajstletna se je izselila v Združene države Amerike in se kmalu včlanila v Slovensko narodno podporno jednoto, bila več let predsednica društva Napredne Slovenke, sodelovala pri ustanavljanju Slovenskega doma za ostarele v Clevelandu ter bila tajnica organizacije Progresivne Slovenke Amerike. Josephine Tratnik je med drugo svetovno vojno usklajevala nabiralne akcije v Združenih državah ter skrbela za pošiljanje gmotnih sredstev rojakom v domovini.
_______
Pisatelj, prevajalec, jezikoslovec in urednik Janez Gradišnik je diplomiral pred 80. leti v Ljubljani. Dve leti je bil v nemškem ujetništvu in v pregnanstvu v hrvaškem Bjelovarju, spomladi 1945 se je znašel v ustaškem zaporu v Zagrebu. Po osvoboditvi je najprej deloval v Beogradu in nato do leta 1952 pri Državni založbi v Ljubljani. Od tedaj je živel kot svobodni književnik. Literarno pot je začel kot sodelavec medvojne krščanske revije Dejanje. Svetovno nazorsko je bil blizu krščanskim socialistom in Edvardu Kocbeku, ki ga je leta 1945 nagovoril, da je postal njegov tajnik pri Ministrstvu za Slovenijo v Beogradu. Leta 1949 je izdal zbirko novel Pot iz noči, v šestdesetih letih so sledile novele v zbirki Ura spomina, v osemdesetih Plamenica in druge. Pisal je tudi za mladino. Od leta 1969 je bil glavni urednik revije Prostor in čas, v kateri so med drugim objavljali Anton Slodnjak, France Bučar, Jože Mahnič in drugi, in ki so jo oblasti leta 1974 zatrle. Ves čas je bil vztrajen in strog razpravljalec o jezikovnih vprašanjih. S to temo je izdal publikacije Slovenščina za Slovence, Slovenščina za vsakogar, Še znamo slovensko, Naš jezik in druge. Janez Gradišnik, ki sodi med najpomembnejše posredovalce tujih jezikovnih kultur in književnosti v slovenski jezik, se je rodil leta 1917 v Stražišču pri Prevaljah.
_______
Leta 1932 je veletrgovec Marko Rosner v Mariboru ustanovil tovarno Jugosvila. V drugi polovici tridesetih let je bilo v njegovih tekstilnih tovarnah v mestu ob Dravi zaposlenih do 1000 delavcev. Marko Rosner je po nacističnem prevzemu oblasti in še posebej po priključitvi Avstrije pred holokavstom rešil več tisoč ljudi, saj je pomagal številnim judovskim beguncem, ki so ilegalno prečkali mejo. V Mariboru je zanje na svoje lastne stroške organiziral sprejem, po potrebi namestitev, nato jih je dal odpeljati v Zagreb. Marca 1941 je skupaj z družino zapustil Maribor in se odpravil najprej v Srbijo, nato na Madžarsko ter leta 1943 prebegnil v Palestino.
Avgusta 1945 ga je jugoslovanska oblast na vojaškem sodišču obsodila na petnajstletno zaporno kazen, odvzem državljanskih pravic ter zaplembo premoženja.
_________
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov