Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slikar in grafik iz Ajdovščine, tajnica organizacije Progresivne Slovenke Amerike, jezik - najbolj vidno znamenje narodove samobitnosti, mariborski tovarnar – rešitelj številnih Judov
Leta 1896 se je v Ajdovščini rodil slikar in grafik Veno Pilon. Med prvo svetovno vojno je bil v ruskem ujetništvu. Tam so nastali njegove prve risbe in gvaši. Po koncu vojne se je vrnil domov, vendar je že leta 1919 odšel na umetnostno akademijo v Prago, kjer se je srečal z Božidarjem Jakcem, Francem Mesesnelom, Ferdom Kozakom in Josipom Vidmarjem. Leta 1920 se je vpisal v četrti letnik akademije v Firencah, leto pozneje pa je na Dunaju obiskoval grafično šolo in tečaj risanja akta. V teh letih že sodeluje na skupinskih razstavah. Leta 1922 se je vrnil v Ajdovščino in po očetovi smrti prevzel pekarno. V tem "ajdovskem obdobju" je ustvaril svoja najboljša dela v oljni tehniki. Leta 1928 se je preselil v Pariz, kjer si je ustvaril družino in po drugi svetovni vojni tam postal neuradni slovenski kulturni ataše. Deloval je kot slikar, grafik, risar sčasoma pa se je popolnoma posvetil umetniški fotografiji in filmu, leta 1948 je sodeloval pri pripravi scene in kot igralec v prvem slovenskem zvočnem celovečernem filmu Na svoji zemlji. Veno Pilon je bil eden najpomembnejših predstavnikov slovenskega ekspresionizma in nove stvarnosti. Kljub študiju pa je ostal samouk. Trudil se je za čim bolj realistično odslikavo vidnega sveta, hkrati pa njegova dela učinkujejo z izredno psihično močjo. Leta 1970 je dobil Prešernovo nagrado. /Fotografija: Veno Pilon: Ajdovščina, 1925, olje na platnu, PGA 12S. Foto: Pilonova galerija /
_______
Pred 120. leti se je v Ljubljani rodila društvena delavka Josephine Tratnik. Šestnajstletna se je izselila v Združene države Amerike in se kmalu včlanila v Slovensko narodno podporno jednoto, bila več let predsednica društva Napredne Slovenke, sodelovala pri ustanavljanju Slovenskega doma za ostarele v Clevelandu ter bila tajnica organizacije Progresivne Slovenke Amerike. Josephine Tratnik je med drugo svetovno vojno usklajevala nabiralne akcije v Združenih državah ter skrbela za pošiljanje gmotnih sredstev rojakom v domovini.
_______
Pisatelj, prevajalec, jezikoslovec in urednik Janez Gradišnik je diplomiral pred 80. leti v Ljubljani. Dve leti je bil v nemškem ujetništvu in v pregnanstvu v hrvaškem Bjelovarju, spomladi 1945 se je znašel v ustaškem zaporu v Zagrebu. Po osvoboditvi je najprej deloval v Beogradu in nato do leta 1952 pri Državni založbi v Ljubljani. Od tedaj je živel kot svobodni književnik. Literarno pot je začel kot sodelavec medvojne krščanske revije Dejanje. Svetovno nazorsko je bil blizu krščanskim socialistom in Edvardu Kocbeku, ki ga je leta 1945 nagovoril, da je postal njegov tajnik pri Ministrstvu za Slovenijo v Beogradu. Leta 1949 je izdal zbirko novel Pot iz noči, v šestdesetih letih so sledile novele v zbirki Ura spomina, v osemdesetih Plamenica in druge. Pisal je tudi za mladino. Od leta 1969 je bil glavni urednik revije Prostor in čas, v kateri so med drugim objavljali Anton Slodnjak, France Bučar, Jože Mahnič in drugi, in ki so jo oblasti leta 1974 zatrle. Ves čas je bil vztrajen in strog razpravljalec o jezikovnih vprašanjih. S to temo je izdal publikacije Slovenščina za Slovence, Slovenščina za vsakogar, Še znamo slovensko, Naš jezik in druge. Janez Gradišnik, ki sodi med najpomembnejše posredovalce tujih jezikovnih kultur in književnosti v slovenski jezik, se je rodil leta 1917 v Stražišču pri Prevaljah.
_______
Leta 1932 je veletrgovec Marko Rosner v Mariboru ustanovil tovarno Jugosvila. V drugi polovici tridesetih let je bilo v njegovih tekstilnih tovarnah v mestu ob Dravi zaposlenih do 1000 delavcev. Marko Rosner je po nacističnem prevzemu oblasti in še posebej po priključitvi Avstrije pred holokavstom rešil več tisoč ljudi, saj je pomagal številnim judovskim beguncem, ki so ilegalno prečkali mejo. V Mariboru je zanje na svoje lastne stroške organiziral sprejem, po potrebi namestitev, nato jih je dal odpeljati v Zagreb. Marca 1941 je skupaj z družino zapustil Maribor in se odpravil najprej v Srbijo, nato na Madžarsko ter leta 1943 prebegnil v Palestino.
Avgusta 1945 ga je jugoslovanska oblast na vojaškem sodišču obsodila na petnajstletno zaporno kazen, odvzem državljanskih pravic ter zaplembo premoženja.
_________
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Slikar in grafik iz Ajdovščine, tajnica organizacije Progresivne Slovenke Amerike, jezik - najbolj vidno znamenje narodove samobitnosti, mariborski tovarnar – rešitelj številnih Judov
Leta 1896 se je v Ajdovščini rodil slikar in grafik Veno Pilon. Med prvo svetovno vojno je bil v ruskem ujetništvu. Tam so nastali njegove prve risbe in gvaši. Po koncu vojne se je vrnil domov, vendar je že leta 1919 odšel na umetnostno akademijo v Prago, kjer se je srečal z Božidarjem Jakcem, Francem Mesesnelom, Ferdom Kozakom in Josipom Vidmarjem. Leta 1920 se je vpisal v četrti letnik akademije v Firencah, leto pozneje pa je na Dunaju obiskoval grafično šolo in tečaj risanja akta. V teh letih že sodeluje na skupinskih razstavah. Leta 1922 se je vrnil v Ajdovščino in po očetovi smrti prevzel pekarno. V tem "ajdovskem obdobju" je ustvaril svoja najboljša dela v oljni tehniki. Leta 1928 se je preselil v Pariz, kjer si je ustvaril družino in po drugi svetovni vojni tam postal neuradni slovenski kulturni ataše. Deloval je kot slikar, grafik, risar sčasoma pa se je popolnoma posvetil umetniški fotografiji in filmu, leta 1948 je sodeloval pri pripravi scene in kot igralec v prvem slovenskem zvočnem celovečernem filmu Na svoji zemlji. Veno Pilon je bil eden najpomembnejših predstavnikov slovenskega ekspresionizma in nove stvarnosti. Kljub študiju pa je ostal samouk. Trudil se je za čim bolj realistično odslikavo vidnega sveta, hkrati pa njegova dela učinkujejo z izredno psihično močjo. Leta 1970 je dobil Prešernovo nagrado. /Fotografija: Veno Pilon: Ajdovščina, 1925, olje na platnu, PGA 12S. Foto: Pilonova galerija /
_______
Pred 120. leti se je v Ljubljani rodila društvena delavka Josephine Tratnik. Šestnajstletna se je izselila v Združene države Amerike in se kmalu včlanila v Slovensko narodno podporno jednoto, bila več let predsednica društva Napredne Slovenke, sodelovala pri ustanavljanju Slovenskega doma za ostarele v Clevelandu ter bila tajnica organizacije Progresivne Slovenke Amerike. Josephine Tratnik je med drugo svetovno vojno usklajevala nabiralne akcije v Združenih državah ter skrbela za pošiljanje gmotnih sredstev rojakom v domovini.
_______
Pisatelj, prevajalec, jezikoslovec in urednik Janez Gradišnik je diplomiral pred 80. leti v Ljubljani. Dve leti je bil v nemškem ujetništvu in v pregnanstvu v hrvaškem Bjelovarju, spomladi 1945 se je znašel v ustaškem zaporu v Zagrebu. Po osvoboditvi je najprej deloval v Beogradu in nato do leta 1952 pri Državni založbi v Ljubljani. Od tedaj je živel kot svobodni književnik. Literarno pot je začel kot sodelavec medvojne krščanske revije Dejanje. Svetovno nazorsko je bil blizu krščanskim socialistom in Edvardu Kocbeku, ki ga je leta 1945 nagovoril, da je postal njegov tajnik pri Ministrstvu za Slovenijo v Beogradu. Leta 1949 je izdal zbirko novel Pot iz noči, v šestdesetih letih so sledile novele v zbirki Ura spomina, v osemdesetih Plamenica in druge. Pisal je tudi za mladino. Od leta 1969 je bil glavni urednik revije Prostor in čas, v kateri so med drugim objavljali Anton Slodnjak, France Bučar, Jože Mahnič in drugi, in ki so jo oblasti leta 1974 zatrle. Ves čas je bil vztrajen in strog razpravljalec o jezikovnih vprašanjih. S to temo je izdal publikacije Slovenščina za Slovence, Slovenščina za vsakogar, Še znamo slovensko, Naš jezik in druge. Janez Gradišnik, ki sodi med najpomembnejše posredovalce tujih jezikovnih kultur in književnosti v slovenski jezik, se je rodil leta 1917 v Stražišču pri Prevaljah.
_______
Leta 1932 je veletrgovec Marko Rosner v Mariboru ustanovil tovarno Jugosvila. V drugi polovici tridesetih let je bilo v njegovih tekstilnih tovarnah v mestu ob Dravi zaposlenih do 1000 delavcev. Marko Rosner je po nacističnem prevzemu oblasti in še posebej po priključitvi Avstrije pred holokavstom rešil več tisoč ljudi, saj je pomagal številnim judovskim beguncem, ki so ilegalno prečkali mejo. V Mariboru je zanje na svoje lastne stroške organiziral sprejem, po potrebi namestitev, nato jih je dal odpeljati v Zagreb. Marca 1941 je skupaj z družino zapustil Maribor in se odpravil najprej v Srbijo, nato na Madžarsko ter leta 1943 prebegnil v Palestino.
Avgusta 1945 ga je jugoslovanska oblast na vojaškem sodišču obsodila na petnajstletno zaporno kazen, odvzem državljanskih pravic ter zaplembo premoženja.
_________
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konservativna trojica staroslovencev Za Ljutomerom in Žalcem – tretji slovenski tabor v Šempasu Inventarna knjiga ‒ najpomembnejši galerijski dokument *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov