Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
V Ljubljani izšel uradni list Ilirskih provinc, prvi urednik Slovenskega čebelarja, mornariški častnik iz Žužemberka, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev dobila novo ime
Leta 1810 je v Ljubljani izšla prva številka časnika Télégraphe officiel, ki je bil sprva menda suhoparen uradni list francoskih oblasti v Ilirskih provincah. Ko je leta 1813 postal urednik francoski književnik Charles Nodier, pa je postal zanimivejši za domače prebivalstvo, saj je objavljal tudi zgodovinske, geografske in literarne članke. Časopis je izhajal dvakrat na teden v francoski in vzporedno v nemški izdaji, nekaj številk je izšlo tudi v italijanščini.
_______________
Leta 1867 se je v Ljubljani rodil čebelarski strokovni pisec Frančišek Rojina. Po končanem učiteljišču je leta 1900 na Dunaju opravil strokovni izpit za čebelarskega učitelja in se pozneje uveljavil kot vodilni slovenski čebelar tistega časa. Med drugim je bil prvi urednik “Slovenskega čebelarja”, poskrbel je za nov prevod in dve izdaji “Nauka o čebelarstvu” Antona Janše ter pripomogel k uveljavitvi panja AŽ. Frančišek Rojina je izumil tudi tako imenovano gorenjsko stiskalnico za vosek.
_______________
3. oktobra 1898 se je v Žužemberku rodil poznejši mornariški častnik Ivan Kern. Kot kapitan bojne ladje in poveljnik 3. torpedne divizije Jugoslovanske kraljeve vojne mornarice je ob kapitulaciji vojske Kraljevine Jugoslavije s torpednima ladjama Durmitor in Kajmakčalan ter 126 mornarji na lastno pobudo v noči s 16. na 17. april 1941 odplul iz pomorske baze v Boki Kotorski ter ladji v Aleksandriji predal Britanski vojni mornarici. 1. maja 1941 so bile v Aleksandriji slovesno oblikovane Jugoslovanske kraljeve pomorske sile – prva vojaška formacija okupirane kraljevine v sestavu zaveznikov, ki je sodelovala v boju proti silam osi. Njen poveljnik je postal tedaj še kapitan bojne ladje Ivan Kern, ki je bil pozneje kratek čas tudi minister v begunski vladi. Leta 1944 se je pridružil partizanom in v Jugoslavijo napotil 30 vojaških ladij. Po Titovem ukazu je bil povišan v kontraadmirala, a že konec leta 1945 upokojen. Povojni Slovenski politični vrh je zavrnil njegovo pobudo za čimprejšnjo ustanovitev domače trgovske mornarice in jo kmalu potem začel uresničevati kot svojo lastno idejo. Kontraadmiral Ivan Kern se je po upokojitvi preživljal kot prevajalec. Umrl je na dan slovesne razglasitve samostojne Republike Slovenije, 26. junija 1991.
_______________
Kralj Aleksander Karađorđević je 3. oktobra 1929 z diktatorskim zakonom preimenoval dotedanjo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev v Kraljevino Jugoslavijo. Mesec dni potem pa je bila uvedena nova upravna razdelitev države na devet banovin. Centralistični unitaristični režim jih je začrtal popolnoma svojevoljno. Oblikovane so bile tako, da je bila v večjem delu Srbom zagotovljena večina in politična moč. Kraljevina je v političnem življenju in prosvetni politiki dajala prednost jugoslovanskemu narodnemu unitarizmu in je prepovedala uveljavljanje posamičnih narodnih značilnosti. Razpuščene so bile narodne kulturne, telesnokulturne in prosvetne organizacije, v Sloveniji na primer Orlovska in Prosvetna zveza; zamenjal jih je Sokol Kraljevine Jugoslavije. Slovenija je prišla v Dravsko banovino s sedežem v Ljubljani. V Zagrebu je bil sedež Savske, v Banjaluki pa Vrbaške banovine. Primorska banovina je imela sedež v Splitu, Drinska v Sarajevu, Zetska na Cetinju, Donavska v Novem Sadu, Moravska v Nišu in Vardarska v Skopju.
________
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
V Ljubljani izšel uradni list Ilirskih provinc, prvi urednik Slovenskega čebelarja, mornariški častnik iz Žužemberka, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev dobila novo ime
Leta 1810 je v Ljubljani izšla prva številka časnika Télégraphe officiel, ki je bil sprva menda suhoparen uradni list francoskih oblasti v Ilirskih provincah. Ko je leta 1813 postal urednik francoski književnik Charles Nodier, pa je postal zanimivejši za domače prebivalstvo, saj je objavljal tudi zgodovinske, geografske in literarne članke. Časopis je izhajal dvakrat na teden v francoski in vzporedno v nemški izdaji, nekaj številk je izšlo tudi v italijanščini.
_______________
Leta 1867 se je v Ljubljani rodil čebelarski strokovni pisec Frančišek Rojina. Po končanem učiteljišču je leta 1900 na Dunaju opravil strokovni izpit za čebelarskega učitelja in se pozneje uveljavil kot vodilni slovenski čebelar tistega časa. Med drugim je bil prvi urednik “Slovenskega čebelarja”, poskrbel je za nov prevod in dve izdaji “Nauka o čebelarstvu” Antona Janše ter pripomogel k uveljavitvi panja AŽ. Frančišek Rojina je izumil tudi tako imenovano gorenjsko stiskalnico za vosek.
_______________
3. oktobra 1898 se je v Žužemberku rodil poznejši mornariški častnik Ivan Kern. Kot kapitan bojne ladje in poveljnik 3. torpedne divizije Jugoslovanske kraljeve vojne mornarice je ob kapitulaciji vojske Kraljevine Jugoslavije s torpednima ladjama Durmitor in Kajmakčalan ter 126 mornarji na lastno pobudo v noči s 16. na 17. april 1941 odplul iz pomorske baze v Boki Kotorski ter ladji v Aleksandriji predal Britanski vojni mornarici. 1. maja 1941 so bile v Aleksandriji slovesno oblikovane Jugoslovanske kraljeve pomorske sile – prva vojaška formacija okupirane kraljevine v sestavu zaveznikov, ki je sodelovala v boju proti silam osi. Njen poveljnik je postal tedaj še kapitan bojne ladje Ivan Kern, ki je bil pozneje kratek čas tudi minister v begunski vladi. Leta 1944 se je pridružil partizanom in v Jugoslavijo napotil 30 vojaških ladij. Po Titovem ukazu je bil povišan v kontraadmirala, a že konec leta 1945 upokojen. Povojni Slovenski politični vrh je zavrnil njegovo pobudo za čimprejšnjo ustanovitev domače trgovske mornarice in jo kmalu potem začel uresničevati kot svojo lastno idejo. Kontraadmiral Ivan Kern se je po upokojitvi preživljal kot prevajalec. Umrl je na dan slovesne razglasitve samostojne Republike Slovenije, 26. junija 1991.
_______________
Kralj Aleksander Karađorđević je 3. oktobra 1929 z diktatorskim zakonom preimenoval dotedanjo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev v Kraljevino Jugoslavijo. Mesec dni potem pa je bila uvedena nova upravna razdelitev države na devet banovin. Centralistični unitaristični režim jih je začrtal popolnoma svojevoljno. Oblikovane so bile tako, da je bila v večjem delu Srbom zagotovljena večina in politična moč. Kraljevina je v političnem življenju in prosvetni politiki dajala prednost jugoslovanskemu narodnemu unitarizmu in je prepovedala uveljavljanje posamičnih narodnih značilnosti. Razpuščene so bile narodne kulturne, telesnokulturne in prosvetne organizacije, v Sloveniji na primer Orlovska in Prosvetna zveza; zamenjal jih je Sokol Kraljevine Jugoslavije. Slovenija je prišla v Dravsko banovino s sedežem v Ljubljani. V Zagrebu je bil sedež Savske, v Banjaluki pa Vrbaške banovine. Primorska banovina je imela sedež v Splitu, Drinska v Sarajevu, Zetska na Cetinju, Donavska v Novem Sadu, Moravska v Nišu in Vardarska v Skopju.
________
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov