Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
V Ljubljani izšel uradni list Ilirskih provinc, prvi urednik Slovenskega čebelarja, mornariški častnik iz Žužemberka, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev dobila novo ime
Leta 1810 je v Ljubljani izšla prva številka časnika Télégraphe officiel, ki je bil sprva menda suhoparen uradni list francoskih oblasti v Ilirskih provincah. Ko je leta 1813 postal urednik francoski književnik Charles Nodier, pa je postal zanimivejši za domače prebivalstvo, saj je objavljal tudi zgodovinske, geografske in literarne članke. Časopis je izhajal dvakrat na teden v francoski in vzporedno v nemški izdaji, nekaj številk je izšlo tudi v italijanščini.
_______________
Leta 1867 se je v Ljubljani rodil čebelarski strokovni pisec Frančišek Rojina. Po končanem učiteljišču je leta 1900 na Dunaju opravil strokovni izpit za čebelarskega učitelja in se pozneje uveljavil kot vodilni slovenski čebelar tistega časa. Med drugim je bil prvi urednik “Slovenskega čebelarja”, poskrbel je za nov prevod in dve izdaji “Nauka o čebelarstvu” Antona Janše ter pripomogel k uveljavitvi panja AŽ. Frančišek Rojina je izumil tudi tako imenovano gorenjsko stiskalnico za vosek.
_______________
3. oktobra 1898 se je v Žužemberku rodil poznejši mornariški častnik Ivan Kern. Kot kapitan bojne ladje in poveljnik 3. torpedne divizije Jugoslovanske kraljeve vojne mornarice je ob kapitulaciji vojske Kraljevine Jugoslavije s torpednima ladjama Durmitor in Kajmakčalan ter 126 mornarji na lastno pobudo v noči s 16. na 17. april 1941 odplul iz pomorske baze v Boki Kotorski ter ladji v Aleksandriji predal Britanski vojni mornarici. 1. maja 1941 so bile v Aleksandriji slovesno oblikovane Jugoslovanske kraljeve pomorske sile – prva vojaška formacija okupirane kraljevine v sestavu zaveznikov, ki je sodelovala v boju proti silam osi. Njen poveljnik je postal tedaj še kapitan bojne ladje Ivan Kern, ki je bil pozneje kratek čas tudi minister v begunski vladi. Leta 1944 se je pridružil partizanom in v Jugoslavijo napotil 30 vojaških ladij. Po Titovem ukazu je bil povišan v kontraadmirala, a že konec leta 1945 upokojen. Povojni Slovenski politični vrh je zavrnil njegovo pobudo za čimprejšnjo ustanovitev domače trgovske mornarice in jo kmalu potem začel uresničevati kot svojo lastno idejo. Kontraadmiral Ivan Kern se je po upokojitvi preživljal kot prevajalec. Umrl je na dan slovesne razglasitve samostojne Republike Slovenije, 26. junija 1991.
_______________
Kralj Aleksander Karađorđević je 3. oktobra 1929 z diktatorskim zakonom preimenoval dotedanjo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev v Kraljevino Jugoslavijo. Mesec dni potem pa je bila uvedena nova upravna razdelitev države na devet banovin. Centralistični unitaristični režim jih je začrtal popolnoma svojevoljno. Oblikovane so bile tako, da je bila v večjem delu Srbom zagotovljena večina in politična moč. Kraljevina je v političnem življenju in prosvetni politiki dajala prednost jugoslovanskemu narodnemu unitarizmu in je prepovedala uveljavljanje posamičnih narodnih značilnosti. Razpuščene so bile narodne kulturne, telesnokulturne in prosvetne organizacije, v Sloveniji na primer Orlovska in Prosvetna zveza; zamenjal jih je Sokol Kraljevine Jugoslavije. Slovenija je prišla v Dravsko banovino s sedežem v Ljubljani. V Zagrebu je bil sedež Savske, v Banjaluki pa Vrbaške banovine. Primorska banovina je imela sedež v Splitu, Drinska v Sarajevu, Zetska na Cetinju, Donavska v Novem Sadu, Moravska v Nišu in Vardarska v Skopju.
________
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
V Ljubljani izšel uradni list Ilirskih provinc, prvi urednik Slovenskega čebelarja, mornariški častnik iz Žužemberka, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev dobila novo ime
Leta 1810 je v Ljubljani izšla prva številka časnika Télégraphe officiel, ki je bil sprva menda suhoparen uradni list francoskih oblasti v Ilirskih provincah. Ko je leta 1813 postal urednik francoski književnik Charles Nodier, pa je postal zanimivejši za domače prebivalstvo, saj je objavljal tudi zgodovinske, geografske in literarne članke. Časopis je izhajal dvakrat na teden v francoski in vzporedno v nemški izdaji, nekaj številk je izšlo tudi v italijanščini.
_______________
Leta 1867 se je v Ljubljani rodil čebelarski strokovni pisec Frančišek Rojina. Po končanem učiteljišču je leta 1900 na Dunaju opravil strokovni izpit za čebelarskega učitelja in se pozneje uveljavil kot vodilni slovenski čebelar tistega časa. Med drugim je bil prvi urednik “Slovenskega čebelarja”, poskrbel je za nov prevod in dve izdaji “Nauka o čebelarstvu” Antona Janše ter pripomogel k uveljavitvi panja AŽ. Frančišek Rojina je izumil tudi tako imenovano gorenjsko stiskalnico za vosek.
_______________
3. oktobra 1898 se je v Žužemberku rodil poznejši mornariški častnik Ivan Kern. Kot kapitan bojne ladje in poveljnik 3. torpedne divizije Jugoslovanske kraljeve vojne mornarice je ob kapitulaciji vojske Kraljevine Jugoslavije s torpednima ladjama Durmitor in Kajmakčalan ter 126 mornarji na lastno pobudo v noči s 16. na 17. april 1941 odplul iz pomorske baze v Boki Kotorski ter ladji v Aleksandriji predal Britanski vojni mornarici. 1. maja 1941 so bile v Aleksandriji slovesno oblikovane Jugoslovanske kraljeve pomorske sile – prva vojaška formacija okupirane kraljevine v sestavu zaveznikov, ki je sodelovala v boju proti silam osi. Njen poveljnik je postal tedaj še kapitan bojne ladje Ivan Kern, ki je bil pozneje kratek čas tudi minister v begunski vladi. Leta 1944 se je pridružil partizanom in v Jugoslavijo napotil 30 vojaških ladij. Po Titovem ukazu je bil povišan v kontraadmirala, a že konec leta 1945 upokojen. Povojni Slovenski politični vrh je zavrnil njegovo pobudo za čimprejšnjo ustanovitev domače trgovske mornarice in jo kmalu potem začel uresničevati kot svojo lastno idejo. Kontraadmiral Ivan Kern se je po upokojitvi preživljal kot prevajalec. Umrl je na dan slovesne razglasitve samostojne Republike Slovenije, 26. junija 1991.
_______________
Kralj Aleksander Karađorđević je 3. oktobra 1929 z diktatorskim zakonom preimenoval dotedanjo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev v Kraljevino Jugoslavijo. Mesec dni potem pa je bila uvedena nova upravna razdelitev države na devet banovin. Centralistični unitaristični režim jih je začrtal popolnoma svojevoljno. Oblikovane so bile tako, da je bila v večjem delu Srbom zagotovljena večina in politična moč. Kraljevina je v političnem življenju in prosvetni politiki dajala prednost jugoslovanskemu narodnemu unitarizmu in je prepovedala uveljavljanje posamičnih narodnih značilnosti. Razpuščene so bile narodne kulturne, telesnokulturne in prosvetne organizacije, v Sloveniji na primer Orlovska in Prosvetna zveza; zamenjal jih je Sokol Kraljevine Jugoslavije. Slovenija je prišla v Dravsko banovino s sedežem v Ljubljani. V Zagrebu je bil sedež Savske, v Banjaluki pa Vrbaške banovine. Primorska banovina je imela sedež v Splitu, Drinska v Sarajevu, Zetska na Cetinju, Donavska v Novem Sadu, Moravska v Nišu in Vardarska v Skopju.
________
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov