Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Začetnica medicinske mikrobiologije v Sloveniji, »polenecia« - rod pajkov, poimenovan po Antonu Polencu, v stari nemški rajh odpeljal drugi transport ukradenih otrok, jubilej Zveze kulturnih društev na Tržaškem

Zdravnica mikrobiologinja Milica Valentinčič Petrović je do konca druge svetovne vojne delala v Beogradu, leta 1945 pa je bila na medicinski fakulteti v Ljubljani imenovana za izredno in pozneje za redno profesorico mikrobiologije. Organizirala je fakultetni Inštitut za mikrobiologijo in Inštitut za higieno; oba je tudi vodila. Mikrobiologijo je predavala tudi na srednjih medicinskih šolah, pripravljala tečaje, ustanavljala specializirane laboratorije, uvajala mikrobiološke in parazitološke metode ter napisala več učbenikov in priročnikov. Leta 1963 je prejela Kidričevo nagrado. Začetnica medicinske mikrobiologije in parazitologije v Sloveniji Milica Valentinčič Petrović se je rodila pred 120-imi leti v Beogradu.

Biolog in muzealec Anton Polenec je leta 1934 diplomiral na filozofski fakulteti, tri leta pozneje pa je doktoriral na prirodoslovno-matematično-filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je profesor zoologije na visoki pedagoški šoli in na biotehniški fakulteti, v letih od 1955 do 1980 pa ravnatelj Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Kot evropsko priznan strokovnjak za taksonomijo, nauk o razvrščanju in poimenovanju rastlin in živali, ter za ekologijo pajkov je opisal približno 500 vrst v Sloveniji in nov rod, ki so ga po njem imenovali “polenecia”. Posodobil je zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije in pripravil več razstav, tudi potujočih. Napisal je dvajset knjig, sam ali z drugimi pa je prevajal in prirejal strokovna in poljudnoznanstvena dela. Za svoje delo je prejel Levstikovo in Valvasorjevo nagrado. Anton Polenec se je rodil pred 110-imi leti v Puštalu pri Škofji Loki.

Ukradeni otroci je skupno ime za tiste otroke, ki so jih nacistični okupatorji odvzeli slovenskim materam in jih pošiljali v posebna otroška taborišča, raztresena po celotnem – kot so rekli – starem nemškem rajhu. Otroke so jemali predvsem iz uporniških družin in iz družin ustreljenih talcev na Spodnjem Štajerskem in Gorenjskem. To zločinsko početje, ki je trajalo vse do decembra 1944, so po koncu vojne obravnavali tudi na nürnberškem procesu. Nacisti so strpali v taborišča več kot 9000 slovenskih otrok. Tako so 7. oktobra 1942 iz Celja odpeljali že tretji transport ukradenih otrok. Večina jih je naslednja tri leta preživela v otroških taboriščih, nekatere so posvojile nemške družine. Po koncu vojne so se razen redkih izjem skoraj vsi vrnili v domovino.

V Trstu so pred 75-imi leti ustanovili Zvezo slovenskih kulturnih društev, ki vključuje 86 društev iz Tržaške, Goriške in Videmske pokrajine, njene izpostave pa so v Gorici, Trstu, Čedadu in na Solbici. Osnovni cilji zveze so spodbujanje, vrednotenje in promocija ljubiteljske kulturne dejavnosti Slovencev, ki živijo v Italiji, izobraževanje v kulturi, skrb za uveljavljanje slovenskega jezika v javnem življenju, pospeševanje kulturne rasti, raziskovanje in obujanje kulturne dediščine ter spodbujanje sodelovanja s kulturnimi organizacijami v Italiji in Sloveniji.