Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Prvi politik, ki je v kranjskem deželnem zboru govoril samo slovensko, utemeljitelj moderne kirurgije, začetki akademije likovnih umetnosti v Ljubljani, dinarje zamenjali tolarji

Leta 1826 se je v Podgorju pri Kamniku rodil pravnik, sicer pa pesnik, pripovednik, jezikoslovec in kritik Luka Svetec. Pisal je rodoljubne, razpoloženjske in pripovedne pesmi ter epigonsko prozo. Napisal je tudi narodni ep, pravzaprav obsežnejšo pripovedno pesem o Petru Klepcu. Kot jezikoslovec je pisal o jezikovnih vprašanjih – stavčnem naglasu, rabi glagolov, fonetiki in členkih – ter si s tem pridobil precejšnje zasluge za enotnost slovenskega pravopisa. Kot politik je Luka Svetec v kranjskem deželnem zboru v Ljubljani prvi govoril samo slovensko. Vanj je bil prvič izvoljen leta 1862, ko je zastopal sodne okraje Kočevje, Ribnica in Velike Lašče. Zavzemal se je za Zedinjeno Slovenijo in pri dvaindevetdesetih letih doživel uresničenje svojega političnega ideala – nastanek Jugoslavije. Več let je bil podpredsednik Društva sv. Cirila in Metoda, vendar kot zastopnik društva leta 1892 ni dobil dovoljenja za govor na prvem slovenskem katoliškem shodu. Verjetno zato, ker bi tam med drugim dejal: »Branitelj narodnosti je torej vedoma ali nevedoma branitelj vere, nasproti pa tisti, ki poudarja samo vero, za narodnost pa mu ni mar, ne zadostuje svojemu namenu, ker zanemarja bistvene pogoje, pod katerimi si more naš narod ohraniti svojo vero.«

Zdravnika Eda Šlajmerja štejemo za utemeljitelja moderne kirurgije na Slovenskem. Že v mladosti si je pridobil mednarodni ugled z uspešnimi operacijami (na primer glave), s svojo poznejšo operativno, vzgojno in publicistično dejavnostjo pa je zaslovel kot najboljši kirurg južno od Dunaja, še posebno na področju trebušne kirurgije. V Ljubljani je popolnoma prenovil organizacijo in delo kirurškega oddelka, sodeloval pa je tudi pri načrtovanju paviljonskega sistema celotne ljubljanske bolnišnice, tako da je postala ena najsodobnejših v celotni podonavski monarhiji. Edo Šlajmer se je rodil leta 1864 v Čabru na Hrvaškem.

Prizadevanja za ustanovitev visoke umetnostne šole za slikarstvo in kiparstvo so se v Sloveniji začela po prvi svetovni vojni, zaradi neusklajenosti načrtov med slikarji in kiparji ter uporabnimi umetniki pa akcija leta 1919 ni uspela. Tudi poznejša prizadevanja se zaradi nasprotovanj centralistične vlade v Beogradu niso uresničila. Šele med drugo svetovno vojno so na osvobojenem ozemlju umetniki partizani v okviru načrtovanega kulturnega življenja Slovenije pripravili tudi program za likovno akademijo; ta je bila z odlokom Narodne vlade Slovenije ustanovljena na današnji dan pred 75-imi leti. Njen prvi rektor je bil Božidar Jakac. Prvi imenovani redni profesorji pa so bili Boris Kalin, Gojmir Anton Kos, France Mihelič, Nikolaj Pirnat in Slavko Pengov. Za sprejemne izpite se je prijavilo 90 kandidatov, uspešno pa jih je opravilo 30. Akademija upodabljajočih umetnosti je začela pouk na Poljanski gimnaziji v Ljubljani v prostorih nekdanje licejske knjižnice, leta 1962 pa se je preselila v osnovno šolo na Vrtači in prizidek ob njej. Tedaj so jo tudi preimenovali v Akademijo za likovne umetnosti Univerze v Ljubljani.

Že sredi leta 1991 je Banka Slovenije z natečajem za oblikovanje slovenskih bankovcev začela pripravljati prvi slovenski denar. Bankovce je zasnoval akademski slikar Miljénko Lícul, na njih pa so bili upodobljeni pomembni Slovenci:  Primož Trubar, Janez Vajkard Valvazor, Jurij Vega, Rihard Jakopič, Jakob Petelin Gallus, Jože Plečnik, France Prešeren in Ivan Cankar. Na pettisočaku je bila podoba Ivane Kobilce. Bankovce so na papirju iz papirnice Radeče natisnili v Veliki Britaniji in Nemčiji, kovance z upodobitvami živali pa so izdelali na Slovaškem. Na današnji dan leta 1991 je prenehal veljati moratorij za slovenske osamosvojitvene ukrepe, Republika Slovenija je razglasila denarno osamosvojitev in uvedla svojo denarno valuto –  tolar.