Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Popotnica in pisateljica iz Celja, zakladi antične Petovione, France Marolt ustanovi Akademski pevski zbor, novi most povezal obe Radgoni
Pisateljica, etnografinja in popotnica Alama Karlin s celim imenom Alma Ida Wilibalda Maximiliana Karlin je v Gradcu, Parizu in Londonu študirala jezike. Na začetku prve svetovne vojne se je umaknila na Švedsko in Norveško, saj je bila kot državljanka Avstro-Ogrske v Angliji nezaželena. Leta 1919 se je vrnila v rojstno Celje in v naslednjih desetih letih prepotovala velik del sveta. Med drugim Severno in Južno Ameriko, Tihomorske otoke, Avstralijo in Azijo. Že med potovanjem je v časopisih in revijah objavljala novele, troje njenih najpomembnejših popotniških knjig je doseglo naklado kar 80.000 izvodov. Švedska pisateljica in Nobelova nagrajenka Selma Lagerlöf je Karlinovo predlagala celo za Nobelovo nagrado za književnost. Nacisti so njene knjige uvrstili med nezaželene in prepovedane. Ko je leta 1944 izvedela, da je na seznamu Gestapa za aretacijo, se je pridružila partizanom in konec vojne dočakala v Bariju v Italiji. Njeno bogato etnološko in naravoslovno zbirko hrani Pokrajinski muzej v Celju, rokopisno zapuščino pa Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Alma Karlin se je rodila leta 1889 v Celju.
Rimska Petoviona, današnji Ptuj, je sodila med največja središča mitraizma v Evropi. Tam je bil sedež vojaštva in centralnih carinskih ter davčnih provincialnih uradov, in tam je bilo doslej odkritih kar pet svetišč. V zahodnem delu mesta, na Spodnji Hajdini, je bilo v letih 1898/99 odkrito najstarejše Mitrovo svetišče v obdonavskih rimskih provincah. Sredi 2. stoletja so ga zgradili uslužbenci ilirske carine s sedežem v Petovioni. Tempelj je ohranjen na mestu najdbe. Odkrivati so jih začeli proti koncu 19. stoletja, na današnji dan leta 1898 pa so med sistematičnimi arheološkimi izkopavanji na Spodnji Hajdini odkrili svetiščno četrt z ostanki Mitrovega templja z desetimi oltarji in s kakovostnimi figuralnimi reliefi.
Ta mitrej iz začetka druge polovice 2. stoletja našega štetja ni le najstarejši med vsemi odkritimi ptujskimi mitreji, pač pa celo v vsej rimski provinci Panoniji in severnem delu cesarstva. Z odkritjem mitrejev je Ptuj že pred koncem 19. stoletja poleg Emone (današnje Ljubljane) postal naš osrednji arheološki rimski spomenik.
Akademski pevski zbor so ustanovili v Ljubljani na današnji dan leta 1926. Približno šestdeset pevcev, študentov ljubljanske univerze, nekaj opernih solistov in gojencev ljubljanskega konservatorija je kot prvi dirigent vodil France Marolt. Zbor je bil s svojo visoko umetniško in tehnično ravnjo v letih med obema vojnama eden najboljših pri nas. Marolt je posebno pozornost posvečal sodobnemu odnosu do ljudske pesmi in v slogovno zaokroženih programih zbral celotno slovensko zborovsko izročilo od renesanse do moderne.
Odlične obdelave ljudskih pesmi so daleč presegle čitalniške okvire in okrepile nova spoznanja o našem izvirnem glasbenem izročilu. Zaradi naprednih idej se je Akademski pevski zbor večkrat bojeval za obstanek, svoje politično prepričanje pa je izrazil na zadnjem koncertu decembra leta 1941 v Unionski dvorani v Ljubljani; ta je prerasel v pravo protifašistično demonstracijo. Tradicijo predvojnega Akademskega pevskega zbora, ki je bil ustanovljen leta 1926 že skoraj 75 let nadaljuje Akademski pevski zbor Toneta Tomšiča.
12. oktobra 1969 sta jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito in avstrijski predsednik Franz Jonas slovesno odprla most prijateljstva čez Muro, ki je povezal avstrijsko Radgono in Gornjo Radgono. Ta, 111 metrov dolgi in 13 metrov široki betonski most, je zamenjal pomožni most sistema Bailey, ki ga je leta 1952 postavila britanska armada. Stari radgonski most so ob umiku leta 1945 razstrelili nemški vojaki. Sproščeno srečanje šefov sosednjih držav s spremstvom se je v sončnem popoldnevu s kosilom nadaljevalo v zdravilišču Bad Gleichenberg. V Radencih sta o poglabljanju dobrih odnosov med državama med zdravljico spregovorila tudi deželni glavar avstrijske Štajerske Josef Krainer in predsednik slovenskega Izvršnega sveta Stane Kavčič. Odprtje mostu čez Muro med avstrijsko Radgono in Gornjo Radgono velja za prvi konkretnejši primer sodelovanja med Republiko Avstrijo in tedanjo Jugoslavijo po drugi svetovni vojni.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Popotnica in pisateljica iz Celja, zakladi antične Petovione, France Marolt ustanovi Akademski pevski zbor, novi most povezal obe Radgoni
Pisateljica, etnografinja in popotnica Alama Karlin s celim imenom Alma Ida Wilibalda Maximiliana Karlin je v Gradcu, Parizu in Londonu študirala jezike. Na začetku prve svetovne vojne se je umaknila na Švedsko in Norveško, saj je bila kot državljanka Avstro-Ogrske v Angliji nezaželena. Leta 1919 se je vrnila v rojstno Celje in v naslednjih desetih letih prepotovala velik del sveta. Med drugim Severno in Južno Ameriko, Tihomorske otoke, Avstralijo in Azijo. Že med potovanjem je v časopisih in revijah objavljala novele, troje njenih najpomembnejših popotniških knjig je doseglo naklado kar 80.000 izvodov. Švedska pisateljica in Nobelova nagrajenka Selma Lagerlöf je Karlinovo predlagala celo za Nobelovo nagrado za književnost. Nacisti so njene knjige uvrstili med nezaželene in prepovedane. Ko je leta 1944 izvedela, da je na seznamu Gestapa za aretacijo, se je pridružila partizanom in konec vojne dočakala v Bariju v Italiji. Njeno bogato etnološko in naravoslovno zbirko hrani Pokrajinski muzej v Celju, rokopisno zapuščino pa Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Alma Karlin se je rodila leta 1889 v Celju.
Rimska Petoviona, današnji Ptuj, je sodila med največja središča mitraizma v Evropi. Tam je bil sedež vojaštva in centralnih carinskih ter davčnih provincialnih uradov, in tam je bilo doslej odkritih kar pet svetišč. V zahodnem delu mesta, na Spodnji Hajdini, je bilo v letih 1898/99 odkrito najstarejše Mitrovo svetišče v obdonavskih rimskih provincah. Sredi 2. stoletja so ga zgradili uslužbenci ilirske carine s sedežem v Petovioni. Tempelj je ohranjen na mestu najdbe. Odkrivati so jih začeli proti koncu 19. stoletja, na današnji dan leta 1898 pa so med sistematičnimi arheološkimi izkopavanji na Spodnji Hajdini odkrili svetiščno četrt z ostanki Mitrovega templja z desetimi oltarji in s kakovostnimi figuralnimi reliefi.
Ta mitrej iz začetka druge polovice 2. stoletja našega štetja ni le najstarejši med vsemi odkritimi ptujskimi mitreji, pač pa celo v vsej rimski provinci Panoniji in severnem delu cesarstva. Z odkritjem mitrejev je Ptuj že pred koncem 19. stoletja poleg Emone (današnje Ljubljane) postal naš osrednji arheološki rimski spomenik.
Akademski pevski zbor so ustanovili v Ljubljani na današnji dan leta 1926. Približno šestdeset pevcev, študentov ljubljanske univerze, nekaj opernih solistov in gojencev ljubljanskega konservatorija je kot prvi dirigent vodil France Marolt. Zbor je bil s svojo visoko umetniško in tehnično ravnjo v letih med obema vojnama eden najboljših pri nas. Marolt je posebno pozornost posvečal sodobnemu odnosu do ljudske pesmi in v slogovno zaokroženih programih zbral celotno slovensko zborovsko izročilo od renesanse do moderne.
Odlične obdelave ljudskih pesmi so daleč presegle čitalniške okvire in okrepile nova spoznanja o našem izvirnem glasbenem izročilu. Zaradi naprednih idej se je Akademski pevski zbor večkrat bojeval za obstanek, svoje politično prepričanje pa je izrazil na zadnjem koncertu decembra leta 1941 v Unionski dvorani v Ljubljani; ta je prerasel v pravo protifašistično demonstracijo. Tradicijo predvojnega Akademskega pevskega zbora, ki je bil ustanovljen leta 1926 že skoraj 75 let nadaljuje Akademski pevski zbor Toneta Tomšiča.
12. oktobra 1969 sta jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito in avstrijski predsednik Franz Jonas slovesno odprla most prijateljstva čez Muro, ki je povezal avstrijsko Radgono in Gornjo Radgono. Ta, 111 metrov dolgi in 13 metrov široki betonski most, je zamenjal pomožni most sistema Bailey, ki ga je leta 1952 postavila britanska armada. Stari radgonski most so ob umiku leta 1945 razstrelili nemški vojaki. Sproščeno srečanje šefov sosednjih držav s spremstvom se je v sončnem popoldnevu s kosilom nadaljevalo v zdravilišču Bad Gleichenberg. V Radencih sta o poglabljanju dobrih odnosov med državama med zdravljico spregovorila tudi deželni glavar avstrijske Štajerske Josef Krainer in predsednik slovenskega Izvršnega sveta Stane Kavčič. Odprtje mostu čez Muro med avstrijsko Radgono in Gornjo Radgono velja za prvi konkretnejši primer sodelovanja med Republiko Avstrijo in tedanjo Jugoslavijo po drugi svetovni vojni.
Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Slovenski minister v dunajski vladi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mladinski pripovednik in svet živali Etnograf in »Narodopisje Slovencev« Bogojinska deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Predavatelj stare hebrejščine in svetopisemskih ved *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Basist ljubljanske opere Škofja Loka dobila muzej Eden izmed pionirjev med našimi džezovskimi pianisti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Red Marije Terezije in baronski naslov za slovenskega častnika Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Mojzes, ki hoče s Slovenci na desni breg Mure« Načrtovalec elektroenergetskega omrežja Partizanski boj na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina in Sveto pismo 0rganizator tržaške konstruktivistične skupine Roman Črni dnevi in beli dan ter film Ples v dežju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski diplomat iz Vipave služboval v Moskvi Odpor do fašizma v motiviki likovnih del Sveta maša – uvod v začetek partizanske šole na Pohorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar nasprotoval šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja Družbenokritični film »Nočni izlet« Dopisnik iz zamejstva in iz Rima *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljančan – glasbeni ustvarjalec na Finskem Rektor graške univerze Študentski protesti proti sovjetski agresiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nesrečni konec obveščevalca Osvobodilne fronte Eden najlepših hotelov svojega časa ob Jadranu Prvo civilno letališče na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik in soustanovitelj naše prve gorske reševalne postaje Samosvoj slikar in grafik Incident hladne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor mladinskih pripovedi, povesti in romanov Godba glavnega štaba slovenske partizanske vojske Slovenski krvni davek v Galiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Ameriški kongresnik slovenskega rodu Strokovnjak za matematično statistiko in verjetnostne račune *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki je prebujal narodno zavest Predstojnica kongregacije šolskih sester Lov na tune v Tržaškem zalivu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave ohranijo« Maribor dobi dramatično društvo Prevajalka knjig in filmov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča »Nedelja sirkovih metel« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Apostolski upravitelj jugoslovanskega dela Goriške nadškofije Izvirni pristopi k oblikovanju lutk V Neaplju o povojni ozemeljski pripadnosti Istre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dachavskih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov