Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
»Ilirija oživljena«, zapisan koroškemu ljudskemu glasbenemu izročilu, najhujše angloameriško bombardiranje Maribora
Napoleon je po zmagi nad Avstrijo v bitki pri Wagramu na današnji dan leta 1809 ustanovil Ilirske province. Z dekretom poldrugo leto pozneje je bila razglašena njihova upravna razdelitev, ki je obsegala zahodno Koroško z Beljakom, Goriško, Trst z okolico, Istro, del Hrvaške s Karlovcem, Dalmacijo z Zadrom, Dubrovniško republiko in Boko Kotorsko. Glavno mesto je postala Ljubljana. Namen te teritorialne tvorbe ni bila obnova slovanske Ilirije, kot je v »Iliriji oživljeni« leta 1811 zapisal Valentin Vodnik, pač pa naj bi z njo ob jadranski obali nastalo tamponsko območje, s katerim bi bile nemške dežele odrezane od morja, čez Istro in Dalmacijo pa bi se vzpostavila neposredna kopenska pot med Francijo in Bližnjim vzhodom. Kljub nezadovoljstvu slovenskega prebivalstva zaradi hude gospodarske krize, saj je bilo trgovanje z avstrijskimi deželami onemogočeno, novih davkov in rekrutiranja moških v francosko vojsko, pa je bila štiriletna francoska oblast vendarle dokaj pomembna za razvoj slovenskega jezika in kulture. Šolam na osnovni in srednji stopnji je maršal August Marmont, prvi generalni guverner provinc, omogočil pouk v slovenščini, za učbenike pa je poskrbel Valentín Vodnik. Med drugim je takrat izdal prvo slovensko slovnico, napisano v slovenskem jeziku – »Pismenost ali gramatiko za prve šole«. Vodnik je postal tudi ravnatelj na nižji gimnaziji ter ravnatelj ljudskih in rokodelskih šol. Vključitev slovenskih dežel v Ilirske province je pomembno vplivala na razvoj narodnoprebudnega gibanja, toda Avstrija je po zmagi nad Napoleonom leta 1813 spet zavzela svoj prejšnji položaj oblastnika in popolnega gospodarja.
Glasbeni narodopisec in prirejevalec ljudskih pesmi Luka Kramolc je uredil in izdal več temeljnih pesmaric in vadnic s teoretičnim gradivom. Pri delu Glasbenonarodopisnega inštituta in v izdajateljski dejavnosti se je zavzemal predvsem za ohranjanje in oživljanje koroškega ljudskega glasbenega izročila. Samostojno ali s sodelavci je uredil in izdal več kot 30 zbirk zborovskih pesmi.
Njegove priredbe so Jaz bi rad cigajnar bil, M' je pa krajčič posvava, Z nobenim purgarjem ne grem jaz tavšat. To pesem lahko na posnetku slišite v izvedbi Koroškega akademskega okteta, pod vodstvom dirigenta Jožeta Leskovarja. Glasbeni narodopisec in prirejevalec ljudskih pesmi Luka Kramolc se je rodil leta 1892 v Šentanelu na Koroškem.
14. oktobra 1944 je Maribor doživel enega najhujših angloameriških bombnih napadov v drugi svetovni vojni. Na mesto je padlo 560 bomb, ki so ubile 76 in ranile 52 ljudi. Poškodovanih je bilo 713 hiš in drugih objektov, od tega jih je bilo 44 popolnoma porušenih. Bombardiranje je zajelo širše mestno območje, glavna cilja pa sta bila železniški in glavni most. To je bilo eno, sicer najhujše izmed 29. Angloameriških bombardiranj Maribora med drugo svetovno vojno.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
»Ilirija oživljena«, zapisan koroškemu ljudskemu glasbenemu izročilu, najhujše angloameriško bombardiranje Maribora
Napoleon je po zmagi nad Avstrijo v bitki pri Wagramu na današnji dan leta 1809 ustanovil Ilirske province. Z dekretom poldrugo leto pozneje je bila razglašena njihova upravna razdelitev, ki je obsegala zahodno Koroško z Beljakom, Goriško, Trst z okolico, Istro, del Hrvaške s Karlovcem, Dalmacijo z Zadrom, Dubrovniško republiko in Boko Kotorsko. Glavno mesto je postala Ljubljana. Namen te teritorialne tvorbe ni bila obnova slovanske Ilirije, kot je v »Iliriji oživljeni« leta 1811 zapisal Valentin Vodnik, pač pa naj bi z njo ob jadranski obali nastalo tamponsko območje, s katerim bi bile nemške dežele odrezane od morja, čez Istro in Dalmacijo pa bi se vzpostavila neposredna kopenska pot med Francijo in Bližnjim vzhodom. Kljub nezadovoljstvu slovenskega prebivalstva zaradi hude gospodarske krize, saj je bilo trgovanje z avstrijskimi deželami onemogočeno, novih davkov in rekrutiranja moških v francosko vojsko, pa je bila štiriletna francoska oblast vendarle dokaj pomembna za razvoj slovenskega jezika in kulture. Šolam na osnovni in srednji stopnji je maršal August Marmont, prvi generalni guverner provinc, omogočil pouk v slovenščini, za učbenike pa je poskrbel Valentín Vodnik. Med drugim je takrat izdal prvo slovensko slovnico, napisano v slovenskem jeziku – »Pismenost ali gramatiko za prve šole«. Vodnik je postal tudi ravnatelj na nižji gimnaziji ter ravnatelj ljudskih in rokodelskih šol. Vključitev slovenskih dežel v Ilirske province je pomembno vplivala na razvoj narodnoprebudnega gibanja, toda Avstrija je po zmagi nad Napoleonom leta 1813 spet zavzela svoj prejšnji položaj oblastnika in popolnega gospodarja.
Glasbeni narodopisec in prirejevalec ljudskih pesmi Luka Kramolc je uredil in izdal več temeljnih pesmaric in vadnic s teoretičnim gradivom. Pri delu Glasbenonarodopisnega inštituta in v izdajateljski dejavnosti se je zavzemal predvsem za ohranjanje in oživljanje koroškega ljudskega glasbenega izročila. Samostojno ali s sodelavci je uredil in izdal več kot 30 zbirk zborovskih pesmi.
Njegove priredbe so Jaz bi rad cigajnar bil, M' je pa krajčič posvava, Z nobenim purgarjem ne grem jaz tavšat. To pesem lahko na posnetku slišite v izvedbi Koroškega akademskega okteta, pod vodstvom dirigenta Jožeta Leskovarja. Glasbeni narodopisec in prirejevalec ljudskih pesmi Luka Kramolc se je rodil leta 1892 v Šentanelu na Koroškem.
14. oktobra 1944 je Maribor doživel enega najhujših angloameriških bombnih napadov v drugi svetovni vojni. Na mesto je padlo 560 bomb, ki so ubile 76 in ranile 52 ljudi. Poškodovanih je bilo 713 hiš in drugih objektov, od tega jih je bilo 44 popolnoma porušenih. Bombardiranje je zajelo širše mestno območje, glavna cilja pa sta bila železniški in glavni most. To je bilo eno, sicer najhujše izmed 29. Angloameriških bombardiranj Maribora med drugo svetovno vojno.
Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Slovenski minister v dunajski vladi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mladinski pripovednik in svet živali Etnograf in »Narodopisje Slovencev« Bogojinska deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Predavatelj stare hebrejščine in svetopisemskih ved *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Basist ljubljanske opere Škofja Loka dobila muzej Eden izmed pionirjev med našimi džezovskimi pianisti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Red Marije Terezije in baronski naslov za slovenskega častnika Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Mojzes, ki hoče s Slovenci na desni breg Mure« Načrtovalec elektroenergetskega omrežja Partizanski boj na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina in Sveto pismo 0rganizator tržaške konstruktivistične skupine Roman Črni dnevi in beli dan ter film Ples v dežju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski diplomat iz Vipave služboval v Moskvi Odpor do fašizma v motiviki likovnih del Sveta maša – uvod v začetek partizanske šole na Pohorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar nasprotoval šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja Družbenokritični film »Nočni izlet« Dopisnik iz zamejstva in iz Rima *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljančan – glasbeni ustvarjalec na Finskem Rektor graške univerze Študentski protesti proti sovjetski agresiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nesrečni konec obveščevalca Osvobodilne fronte Eden najlepših hotelov svojega časa ob Jadranu Prvo civilno letališče na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik in soustanovitelj naše prve gorske reševalne postaje Samosvoj slikar in grafik Incident hladne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor mladinskih pripovedi, povesti in romanov Godba glavnega štaba slovenske partizanske vojske Slovenski krvni davek v Galiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Ameriški kongresnik slovenskega rodu Strokovnjak za matematično statistiko in verjetnostne račune *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki je prebujal narodno zavest Predstojnica kongregacije šolskih sester Lov na tune v Tržaškem zalivu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave ohranijo« Maribor dobi dramatično društvo Prevajalka knjig in filmov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča »Nedelja sirkovih metel« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Apostolski upravitelj jugoslovanskega dela Goriške nadškofije Izvirni pristopi k oblikovanju lutk V Neaplju o povojni ozemeljski pripadnosti Istre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dachavskih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov