Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

»Ilirija oživljena«, zapisan koroškemu ljudskemu glasbenemu izročilu, najhujše angloameriško bombardiranje Maribora

Napoleon je po zmagi nad Avstrijo v bitki pri Wagramu na današnji dan leta 1809 ustanovil Ilirske province. Z dekretom poldrugo leto pozneje je bila razglašena njihova upravna razdelitev, ki je obsegala zahodno Koroško z Beljakom,  Goriško, Trst z okolico, Istro, del Hrvaške s Karlovcem, Dalmacijo z Zadrom, Dubrovniško republiko in Boko Kotorsko. Glavno mesto je postala Ljubljana. Namen te teritorialne tvorbe ni bila obnova slovanske Ilirije, kot je v »Iliriji oživljeni« leta 1811 zapisal Valentin Vodnik, pač pa naj bi z njo ob jadranski obali nastalo tamponsko območje, s katerim bi bile nemške dežele odrezane od morja, čez Istro in Dalmacijo pa bi se vzpostavila neposredna kopenska pot med Francijo in Bližnjim vzhodom. Kljub nezadovoljstvu slovenskega prebivalstva zaradi hude  gospodarske krize, saj je bilo trgovanje z avstrijskimi deželami onemogočeno, novih davkov in rekrutiranja moških v francosko vojsko, pa je bila štiriletna francoska oblast vendarle dokaj pomembna za razvoj slovenskega jezika in kulture. Šolam na osnovni in srednji stopnji je maršal August Marmont, prvi generalni guverner provinc, omogočil pouk v slovenščini, za učbenike pa je poskrbel Valentín Vodnik. Med drugim je takrat izdal prvo slovensko slovnico, napisano v slovenskem jeziku – »Pismenost ali gramatiko za prve šole«. Vodnik je postal tudi ravnatelj na nižji gimnaziji ter ravnatelj  ljudskih  in  rokodelskih  šol. Vključitev slovenskih dežel v Ilirske province je pomembno vplivala na razvoj narodnoprebudnega gibanja, toda Avstrija je po zmagi nad Napoleonom leta 1813  spet zavzela svoj prejšnji položaj oblastnika in popolnega gospodarja.

Glasbeni narodopisec in prirejevalec ljudskih pesmi Luka Kramolc je uredil in izdal več temeljnih pesmaric in vadnic s teoretičnim gradivom. Pri delu Glasbenonarodopisnega inštituta in v izdajateljski dejavnosti se je zavzemal predvsem za ohranjanje in oživljanje koroškega ljudskega glasbenega izročila. Samostojno ali s sodelavci je uredil in izdal več kot 30 zbirk zborovskih pesmi.

Njegove priredbe so Jaz bi rad  cigajnar bil,  M'  je pa krajčič posvava, Z nobenim purgarjem ne  grem  jaz tavšat.  To pesem lahko na posnetku slišite v izvedbi Koroškega akademskega okteta, pod vodstvom dirigenta Jožeta Leskovarja.  Glasbeni narodopisec in prirejevalec ljudskih pesmi Luka Kramolc se je rodil leta 1892 v Šentanelu na Koroškem.

14. oktobra 1944  je Maribor doživel enega najhujših angloameriških bombnih napadov v drugi svetovni vojni. Na mesto je padlo 560 bomb, ki so ubile 76 in ranile 52 ljudi. Poškodovanih je bilo 713 hiš in drugih objektov, od tega jih je bilo 44 popolnoma porušenih. Bombardiranje je zajelo  širše mestno območje, glavna cilja pa sta bila železniški in glavni most. To je bilo eno, sicer najhujše izmed 29. Angloameriških bombardiranj Maribora med drugo svetovno vojno.