Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Potopis o popotovanju v sveto deželo, urednik Slovenskega biografskega leksikona, vizionar prostorskega razvoja Murske Sobote, lirični komponist drznih harmonij
Pesnik in nabožni pisatelj Luka Jeran se je rodil leta 1818 v Javorjah v Poljanski dolini. Po duhovniškem posvečenju je kot misijonar dvakrat potoval v Afriko, vendar se je obakrat vrnil zaradi bolezni. Pisal je domoljubne, nabožne in prigodniške pesmi predvsem v cerkvenem listu “Zgodnja Danica”, katerega urednik je bil. V svojih razpravah je zahteval, naj se književnost podreja poznojanzenističnim vzgojnim načelom krščanske vere in moralke, na filozofskem področju pa je njegovo delovanje povzročilo na Slovenskem idejno razlikovanje in utrlo pot nestrpnosti. Luka Jeran je napisal tudi zanimivejši potopis “Popotovanje v Sveto deželo,” kot mecen ljubljanskih dijakov pa je leta 1880 ustanovil Dijaško kuhinjo.
Literarni zgodovinar in bibliotekar Alfonz Gspan je v Ljubljani in Parizu študiral slavistiko, romanistiko in primerjalno književnost. Med drugim je bil vodja rokopisnega oddelka Narodne in univerzitetne knjižnice, delal pa je tudi na Inštitutu za slovensko književnost in literarne vede. Kot pesnik in kritik je bil član Kosovelovega kroga in je leta 1927 uredil posmrtno izdajo njegovih pesmi. Kot literarni zgodovinar je raziskoval predvsem starejšo slovensko književnost ter uredil “Zbrana dela Antona Tomaža Linharta”. Alfonz Gspan – rodil se je leta 1904 v Krškem – je skoraj četrt stoletja urejal Slovenski bibliografski leksikon.
Arhitekt in urbanist Feri Novak je študiral na likovni akademiji in visoki tehniški šoli na Dunaju ter se izpopolnjeval v Parizu pri slovitem arhitektu Le Corbusieru. Bil je eden najpomembnejših predstavnikov funkcionalistične arhitekture in urbanizma na Slovenskem, uveljavil pa se je tudi na področju oblikovanja notranje opreme ter javnih in nagrobnih spomenikov. Največ je delal v Murski Soboti in v letih med obema vojnama v skladu z urbanističnim načrtom zasnoval vizijo prihodnjega funkcionalističnega mesta: določil je njegov obseg in višinske gabarite ter prostor za glavni trg, ob katerem je uredil drevored. Po drugi svetovni vojni je sodeloval pri obnovi Prekmurja in ostajal zvest svojim oblikovnim in stilnim načelom ter opečni zidavi, s katero je dosegel vtis lahkih konstrukcij. Feri Novak se je rodil leta 1906 v Murski Soboti.
Skladatelj Svetozar Marolt Špik se je rodil na današnji dan leta 1919 v Ljubljani. Komponiral je samospeve s sakralno in ljubezensko vsebino. Za njegov kompozicijski stavek je značilno lirično, romantično razpoloženje z drznimi harmonijami. Skladbe so izšle v zbirki “Štiri pesmi za glas in klavir”. Svoj talent je Svetozar Marolt potrdil tudi s pesmimi na besedila Mateja Bora in Karla Destovnika – Kajuha s tematiko narodnoosvobodilnega boja.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Potopis o popotovanju v sveto deželo, urednik Slovenskega biografskega leksikona, vizionar prostorskega razvoja Murske Sobote, lirični komponist drznih harmonij
Pesnik in nabožni pisatelj Luka Jeran se je rodil leta 1818 v Javorjah v Poljanski dolini. Po duhovniškem posvečenju je kot misijonar dvakrat potoval v Afriko, vendar se je obakrat vrnil zaradi bolezni. Pisal je domoljubne, nabožne in prigodniške pesmi predvsem v cerkvenem listu “Zgodnja Danica”, katerega urednik je bil. V svojih razpravah je zahteval, naj se književnost podreja poznojanzenističnim vzgojnim načelom krščanske vere in moralke, na filozofskem področju pa je njegovo delovanje povzročilo na Slovenskem idejno razlikovanje in utrlo pot nestrpnosti. Luka Jeran je napisal tudi zanimivejši potopis “Popotovanje v Sveto deželo,” kot mecen ljubljanskih dijakov pa je leta 1880 ustanovil Dijaško kuhinjo.
Literarni zgodovinar in bibliotekar Alfonz Gspan je v Ljubljani in Parizu študiral slavistiko, romanistiko in primerjalno književnost. Med drugim je bil vodja rokopisnega oddelka Narodne in univerzitetne knjižnice, delal pa je tudi na Inštitutu za slovensko književnost in literarne vede. Kot pesnik in kritik je bil član Kosovelovega kroga in je leta 1927 uredil posmrtno izdajo njegovih pesmi. Kot literarni zgodovinar je raziskoval predvsem starejšo slovensko književnost ter uredil “Zbrana dela Antona Tomaža Linharta”. Alfonz Gspan – rodil se je leta 1904 v Krškem – je skoraj četrt stoletja urejal Slovenski bibliografski leksikon.
Arhitekt in urbanist Feri Novak je študiral na likovni akademiji in visoki tehniški šoli na Dunaju ter se izpopolnjeval v Parizu pri slovitem arhitektu Le Corbusieru. Bil je eden najpomembnejših predstavnikov funkcionalistične arhitekture in urbanizma na Slovenskem, uveljavil pa se je tudi na področju oblikovanja notranje opreme ter javnih in nagrobnih spomenikov. Največ je delal v Murski Soboti in v letih med obema vojnama v skladu z urbanističnim načrtom zasnoval vizijo prihodnjega funkcionalističnega mesta: določil je njegov obseg in višinske gabarite ter prostor za glavni trg, ob katerem je uredil drevored. Po drugi svetovni vojni je sodeloval pri obnovi Prekmurja in ostajal zvest svojim oblikovnim in stilnim načelom ter opečni zidavi, s katero je dosegel vtis lahkih konstrukcij. Feri Novak se je rodil leta 1906 v Murski Soboti.
Skladatelj Svetozar Marolt Špik se je rodil na današnji dan leta 1919 v Ljubljani. Komponiral je samospeve s sakralno in ljubezensko vsebino. Za njegov kompozicijski stavek je značilno lirično, romantično razpoloženje z drznimi harmonijami. Skladbe so izšle v zbirki “Štiri pesmi za glas in klavir”. Svoj talent je Svetozar Marolt potrdil tudi s pesmimi na besedila Mateja Bora in Karla Destovnika – Kajuha s tematiko narodnoosvobodilnega boja.
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kraljevo ime ubranilo univerzo pred grožnjo ukinitve Obnovljeno delovanje Rdečega križa Fotoreporter žrtev srbskih paravojaških sil *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš največji predvojni glasbeni modernist Cistercijan in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Temperamentni umetniški značaj Preučevalec arhitekturne in urbanistične dediščine na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reka Drava je bila 975 let cerkvenoupravna meja Tragična usoda »pesnika zelene pomladi« Prvi sporazum Tito−Šubašić "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Raziskovalec zgodovine slovenskega slovstva Lirski sopran za klasične operne vloge Temeljni kamen za prvi visoki objekt v Novi Gorici "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnik, pisatelj in urednik z Okiča pri Boštanju »Beatin dnevnik« − roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Zgodovinski Triglav za dan razglasitve samostojnosti "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov