Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

25. oktober

25.10.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Jugoslovanska armada zapustila Slovenijo, Rudolf Maister dobi spomenik v rojstnem Kamniku, gospodarstvenik v nemirnih in negotovih časih, slikar prekmurske ravnice in njenega človeka

Danes je državni praznik, dan suverenosti, spomin na enega  ključnih dogodkov v procesu osamosvajanja Slovenija. Tik pred polnočjo je namreč slovenske ozemeljske vode zapustil še zadnji trajekt z vojaki Jugoslovanske armade. Iz pristanišča v Kopru se je jugoslovanska armada začela umikati 20. oktobra, 25. oktober pa je bil določen kot zadnji dan umika. Že 21. oktobra je v Luko Koper priplula vojaška ladja Galeb, ki je na krov sprejela nekaj čez tisoč vojakov JLA. V naslednjih dneh so v Koper pripluli še črnogorski trajekt Sveti Štefan in dve vojaški transportni ladji. 25. oktobra pa je v Koper priplul tudi malteški trajekt Venus, ki je v uri pred polnočjo vkrcal še zadnje armadne vojake. Zadnji vojaki so se vkrcali na ladji, ki sta pluli pod tujima zastavama, zato sta po mednarodnem pravu veljali za tuje ozemlje. S tem dejanjem se je tudi formalno končala slovenska osamosvojitvena vojna. Naša država je prevzela nadzor nad vsem svojim ozemljem in tako je bil izpolnjen   najpomembnejši pogoj za mednarodno priznanje samostojne in neodvisne Republike Slovenije.

Pred 50. leti so na Trgu talcev v Kamniku slovesno odkrili spomenik generalu in pesniku Rudolfu Maistru, delo akademskega kiparja Antona Segulina. Ideja o spomeniku  se je porodila leta 1968 ob 50. obletnici bojev za severno mejo. Kamničani ne pomnijo, da bi se kdaj tam zbrala taka množica ljudi kot takrat, ko so v njihovo mesto prihiteli številni nekdanji Maistrovi borci iz vse Slovenije ter občudovalci generala in osvoboditelja naše severne meje. Časopisni poročevalci so ocenili, da se je zbralo približno 10 tisoč ljudi. Postavitev spomenika, ki je izpostavljal osebnost generala Rudolfa Maistra, je bila za tiste čase pogumna poteza, maribor, ki je že imel spomenik borcem za severno mejo je moral na podoben spomenik počakati še 17 let – do leta 1987

Gospodarstvenik  Maks Obersnel  je leta 1909 diplomiral na pravni fakulteti na Dunaju. Sprva se je ukvarjal z zavarovalništvom in leta 1913 ustanovil Splošno posojilnico v Trstu, bil pa je tudi prvi predsednik takrat ustanovljenega tržaškega  Slovenskega akademskega društva Balkan. Pozneje je bil državni nadzornik Thurnovih jeklarn na Ravnah na Koroškem, od leta 1922 pa generalni tajnik železarne Kranjske industrijske družbe na Jesenicah; tam si je prizadeval tudi za zgraditev bolnišnice. Med drugo svetovno vojno je bil izgnan v Srbijo, po vojni pa je vodil Tržaško zavarovalnico v Piranu. Objavil je študijo o razvoju Kranjske industrijske družbe in spomine na soško fronto. Gospodarstvenik Maks Obersnel se je rodil na današnji dan leta 1883 v Trstu.

: Leta 1913 se je v Lendavi rodil slikar in grafik Lajči Pandur.  Diplomiral je na likovni akademiji v Zagrebu, tam je končal tudi specialki za slikarstvo in grafiko. Nekaj časa je sodeloval kot scenograf v zagrebškem gledališču, nato pa se je dve leti izpopolnjeval na akademiji v Budimpešti. Po vrnitvi v Prekmurje je kot slikar in dekorater delal v sovjetski vojaški službi, po vojni pa je poučeval na Ravnah na Koroškem in na pedagoški akademiji v Mariboru. Lajči Pandur je slikal v olju, akvarelu in pastelu. V njegovem  prvem slikarskem obdobju, ki sega do začetka druge svetovne vojne, je panonska motivika izredno redek motiv, v  drugem obdobju, ko je bilo njegovo slikarsko delo pod močnim vplivom madžarskih slikarjev, pa so v Pandurjevih delih začeli prevladovati realistični prikazi domačega prekmurskega kmeta ter motivi mirne panonske pokrajine v različnih letnih časih in ob različnih razpoloženjih. Njegovo krajinsko slikarstvo je tako mojstrsko povezano s splošno predstavo o tipičnem panonskem svetu z nizko ravnico in prostranim nebom.


Na današnji dan

6268 epizod

Na današnji dan

6268 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

25. oktober

25.10.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Jugoslovanska armada zapustila Slovenijo, Rudolf Maister dobi spomenik v rojstnem Kamniku, gospodarstvenik v nemirnih in negotovih časih, slikar prekmurske ravnice in njenega človeka

Danes je državni praznik, dan suverenosti, spomin na enega  ključnih dogodkov v procesu osamosvajanja Slovenija. Tik pred polnočjo je namreč slovenske ozemeljske vode zapustil še zadnji trajekt z vojaki Jugoslovanske armade. Iz pristanišča v Kopru se je jugoslovanska armada začela umikati 20. oktobra, 25. oktober pa je bil določen kot zadnji dan umika. Že 21. oktobra je v Luko Koper priplula vojaška ladja Galeb, ki je na krov sprejela nekaj čez tisoč vojakov JLA. V naslednjih dneh so v Koper pripluli še črnogorski trajekt Sveti Štefan in dve vojaški transportni ladji. 25. oktobra pa je v Koper priplul tudi malteški trajekt Venus, ki je v uri pred polnočjo vkrcal še zadnje armadne vojake. Zadnji vojaki so se vkrcali na ladji, ki sta pluli pod tujima zastavama, zato sta po mednarodnem pravu veljali za tuje ozemlje. S tem dejanjem se je tudi formalno končala slovenska osamosvojitvena vojna. Naša država je prevzela nadzor nad vsem svojim ozemljem in tako je bil izpolnjen   najpomembnejši pogoj za mednarodno priznanje samostojne in neodvisne Republike Slovenije.

Pred 50. leti so na Trgu talcev v Kamniku slovesno odkrili spomenik generalu in pesniku Rudolfu Maistru, delo akademskega kiparja Antona Segulina. Ideja o spomeniku  se je porodila leta 1968 ob 50. obletnici bojev za severno mejo. Kamničani ne pomnijo, da bi se kdaj tam zbrala taka množica ljudi kot takrat, ko so v njihovo mesto prihiteli številni nekdanji Maistrovi borci iz vse Slovenije ter občudovalci generala in osvoboditelja naše severne meje. Časopisni poročevalci so ocenili, da se je zbralo približno 10 tisoč ljudi. Postavitev spomenika, ki je izpostavljal osebnost generala Rudolfa Maistra, je bila za tiste čase pogumna poteza, maribor, ki je že imel spomenik borcem za severno mejo je moral na podoben spomenik počakati še 17 let – do leta 1987

Gospodarstvenik  Maks Obersnel  je leta 1909 diplomiral na pravni fakulteti na Dunaju. Sprva se je ukvarjal z zavarovalništvom in leta 1913 ustanovil Splošno posojilnico v Trstu, bil pa je tudi prvi predsednik takrat ustanovljenega tržaškega  Slovenskega akademskega društva Balkan. Pozneje je bil državni nadzornik Thurnovih jeklarn na Ravnah na Koroškem, od leta 1922 pa generalni tajnik železarne Kranjske industrijske družbe na Jesenicah; tam si je prizadeval tudi za zgraditev bolnišnice. Med drugo svetovno vojno je bil izgnan v Srbijo, po vojni pa je vodil Tržaško zavarovalnico v Piranu. Objavil je študijo o razvoju Kranjske industrijske družbe in spomine na soško fronto. Gospodarstvenik Maks Obersnel se je rodil na današnji dan leta 1883 v Trstu.

: Leta 1913 se je v Lendavi rodil slikar in grafik Lajči Pandur.  Diplomiral je na likovni akademiji v Zagrebu, tam je končal tudi specialki za slikarstvo in grafiko. Nekaj časa je sodeloval kot scenograf v zagrebškem gledališču, nato pa se je dve leti izpopolnjeval na akademiji v Budimpešti. Po vrnitvi v Prekmurje je kot slikar in dekorater delal v sovjetski vojaški službi, po vojni pa je poučeval na Ravnah na Koroškem in na pedagoški akademiji v Mariboru. Lajči Pandur je slikal v olju, akvarelu in pastelu. V njegovem  prvem slikarskem obdobju, ki sega do začetka druge svetovne vojne, je panonska motivika izredno redek motiv, v  drugem obdobju, ko je bilo njegovo slikarsko delo pod močnim vplivom madžarskih slikarjev, pa so v Pandurjevih delih začeli prevladovati realistični prikazi domačega prekmurskega kmeta ter motivi mirne panonske pokrajine v različnih letnih časih in ob različnih razpoloženjih. Njegovo krajinsko slikarstvo je tako mojstrsko povezano s splošno predstavo o tipičnem panonskem svetu z nizko ravnico in prostranim nebom.


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


10.10.2024

15. oktober - Simon Gregorčič (1844) "goriški slavček"

Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina


10.10.2024

14. oktober - Feliks Lobe (1894) pionir ljubljanske strojne fakultete

Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora


07.10.2024

13. oktober - Jožef Klekl (1874) in prizadevanje za slovensko Prekmurje

Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra


07.10.2024

12. oktober - Komeljska tragedija Domnove partizanske čete (1944)

Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro


07.10.2024

11. oktober - Josip Wester (1874) šolski nadzornik in planinski pisatelj

"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije


07.10.2024

10. oktober - Koroški plebiscit (1920) in kmalu pozabljene obljube

Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov