Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Jugoslovanska armada zapustila Slovenijo, Rudolf Maister dobi spomenik v rojstnem Kamniku, gospodarstvenik v nemirnih in negotovih časih, slikar prekmurske ravnice in njenega človeka
Danes je državni praznik, dan suverenosti, spomin na enega ključnih dogodkov v procesu osamosvajanja Slovenija. Tik pred polnočjo je namreč slovenske ozemeljske vode zapustil še zadnji trajekt z vojaki Jugoslovanske armade. Iz pristanišča v Kopru se je jugoslovanska armada začela umikati 20. oktobra, 25. oktober pa je bil določen kot zadnji dan umika. Že 21. oktobra je v Luko Koper priplula vojaška ladja Galeb, ki je na krov sprejela nekaj čez tisoč vojakov JLA. V naslednjih dneh so v Koper pripluli še črnogorski trajekt Sveti Štefan in dve vojaški transportni ladji. 25. oktobra pa je v Koper priplul tudi malteški trajekt Venus, ki je v uri pred polnočjo vkrcal še zadnje armadne vojake. Zadnji vojaki so se vkrcali na ladji, ki sta pluli pod tujima zastavama, zato sta po mednarodnem pravu veljali za tuje ozemlje. S tem dejanjem se je tudi formalno končala slovenska osamosvojitvena vojna. Naša država je prevzela nadzor nad vsem svojim ozemljem in tako je bil izpolnjen najpomembnejši pogoj za mednarodno priznanje samostojne in neodvisne Republike Slovenije.
Pred 50. leti so na Trgu talcev v Kamniku slovesno odkrili spomenik generalu in pesniku Rudolfu Maistru, delo akademskega kiparja Antona Segulina. Ideja o spomeniku se je porodila leta 1968 ob 50. obletnici bojev za severno mejo. Kamničani ne pomnijo, da bi se kdaj tam zbrala taka množica ljudi kot takrat, ko so v njihovo mesto prihiteli številni nekdanji Maistrovi borci iz vse Slovenije ter občudovalci generala in osvoboditelja naše severne meje. Časopisni poročevalci so ocenili, da se je zbralo približno 10 tisoč ljudi. Postavitev spomenika, ki je izpostavljal osebnost generala Rudolfa Maistra, je bila za tiste čase pogumna poteza, maribor, ki je že imel spomenik borcem za severno mejo je moral na podoben spomenik počakati še 17 let – do leta 1987
Gospodarstvenik Maks Obersnel je leta 1909 diplomiral na pravni fakulteti na Dunaju. Sprva se je ukvarjal z zavarovalništvom in leta 1913 ustanovil Splošno posojilnico v Trstu, bil pa je tudi prvi predsednik takrat ustanovljenega tržaškega Slovenskega akademskega društva Balkan. Pozneje je bil državni nadzornik Thurnovih jeklarn na Ravnah na Koroškem, od leta 1922 pa generalni tajnik železarne Kranjske industrijske družbe na Jesenicah; tam si je prizadeval tudi za zgraditev bolnišnice. Med drugo svetovno vojno je bil izgnan v Srbijo, po vojni pa je vodil Tržaško zavarovalnico v Piranu. Objavil je študijo o razvoju Kranjske industrijske družbe in spomine na soško fronto. Gospodarstvenik Maks Obersnel se je rodil na današnji dan leta 1883 v Trstu.
: Leta 1913 se je v Lendavi rodil slikar in grafik Lajči Pandur. Diplomiral je na likovni akademiji v Zagrebu, tam je končal tudi specialki za slikarstvo in grafiko. Nekaj časa je sodeloval kot scenograf v zagrebškem gledališču, nato pa se je dve leti izpopolnjeval na akademiji v Budimpešti. Po vrnitvi v Prekmurje je kot slikar in dekorater delal v sovjetski vojaški službi, po vojni pa je poučeval na Ravnah na Koroškem in na pedagoški akademiji v Mariboru. Lajči Pandur je slikal v olju, akvarelu in pastelu. V njegovem prvem slikarskem obdobju, ki sega do začetka druge svetovne vojne, je panonska motivika izredno redek motiv, v drugem obdobju, ko je bilo njegovo slikarsko delo pod močnim vplivom madžarskih slikarjev, pa so v Pandurjevih delih začeli prevladovati realistični prikazi domačega prekmurskega kmeta ter motivi mirne panonske pokrajine v različnih letnih časih in ob različnih razpoloženjih. Njegovo krajinsko slikarstvo je tako mojstrsko povezano s splošno predstavo o tipičnem panonskem svetu z nizko ravnico in prostranim nebom.
6268 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Jugoslovanska armada zapustila Slovenijo, Rudolf Maister dobi spomenik v rojstnem Kamniku, gospodarstvenik v nemirnih in negotovih časih, slikar prekmurske ravnice in njenega človeka
Danes je državni praznik, dan suverenosti, spomin na enega ključnih dogodkov v procesu osamosvajanja Slovenija. Tik pred polnočjo je namreč slovenske ozemeljske vode zapustil še zadnji trajekt z vojaki Jugoslovanske armade. Iz pristanišča v Kopru se je jugoslovanska armada začela umikati 20. oktobra, 25. oktober pa je bil določen kot zadnji dan umika. Že 21. oktobra je v Luko Koper priplula vojaška ladja Galeb, ki je na krov sprejela nekaj čez tisoč vojakov JLA. V naslednjih dneh so v Koper pripluli še črnogorski trajekt Sveti Štefan in dve vojaški transportni ladji. 25. oktobra pa je v Koper priplul tudi malteški trajekt Venus, ki je v uri pred polnočjo vkrcal še zadnje armadne vojake. Zadnji vojaki so se vkrcali na ladji, ki sta pluli pod tujima zastavama, zato sta po mednarodnem pravu veljali za tuje ozemlje. S tem dejanjem se je tudi formalno končala slovenska osamosvojitvena vojna. Naša država je prevzela nadzor nad vsem svojim ozemljem in tako je bil izpolnjen najpomembnejši pogoj za mednarodno priznanje samostojne in neodvisne Republike Slovenije.
Pred 50. leti so na Trgu talcev v Kamniku slovesno odkrili spomenik generalu in pesniku Rudolfu Maistru, delo akademskega kiparja Antona Segulina. Ideja o spomeniku se je porodila leta 1968 ob 50. obletnici bojev za severno mejo. Kamničani ne pomnijo, da bi se kdaj tam zbrala taka množica ljudi kot takrat, ko so v njihovo mesto prihiteli številni nekdanji Maistrovi borci iz vse Slovenije ter občudovalci generala in osvoboditelja naše severne meje. Časopisni poročevalci so ocenili, da se je zbralo približno 10 tisoč ljudi. Postavitev spomenika, ki je izpostavljal osebnost generala Rudolfa Maistra, je bila za tiste čase pogumna poteza, maribor, ki je že imel spomenik borcem za severno mejo je moral na podoben spomenik počakati še 17 let – do leta 1987
Gospodarstvenik Maks Obersnel je leta 1909 diplomiral na pravni fakulteti na Dunaju. Sprva se je ukvarjal z zavarovalništvom in leta 1913 ustanovil Splošno posojilnico v Trstu, bil pa je tudi prvi predsednik takrat ustanovljenega tržaškega Slovenskega akademskega društva Balkan. Pozneje je bil državni nadzornik Thurnovih jeklarn na Ravnah na Koroškem, od leta 1922 pa generalni tajnik železarne Kranjske industrijske družbe na Jesenicah; tam si je prizadeval tudi za zgraditev bolnišnice. Med drugo svetovno vojno je bil izgnan v Srbijo, po vojni pa je vodil Tržaško zavarovalnico v Piranu. Objavil je študijo o razvoju Kranjske industrijske družbe in spomine na soško fronto. Gospodarstvenik Maks Obersnel se je rodil na današnji dan leta 1883 v Trstu.
: Leta 1913 se je v Lendavi rodil slikar in grafik Lajči Pandur. Diplomiral je na likovni akademiji v Zagrebu, tam je končal tudi specialki za slikarstvo in grafiko. Nekaj časa je sodeloval kot scenograf v zagrebškem gledališču, nato pa se je dve leti izpopolnjeval na akademiji v Budimpešti. Po vrnitvi v Prekmurje je kot slikar in dekorater delal v sovjetski vojaški službi, po vojni pa je poučeval na Ravnah na Koroškem in na pedagoški akademiji v Mariboru. Lajči Pandur je slikal v olju, akvarelu in pastelu. V njegovem prvem slikarskem obdobju, ki sega do začetka druge svetovne vojne, je panonska motivika izredno redek motiv, v drugem obdobju, ko je bilo njegovo slikarsko delo pod močnim vplivom madžarskih slikarjev, pa so v Pandurjevih delih začeli prevladovati realistični prikazi domačega prekmurskega kmeta ter motivi mirne panonske pokrajine v različnih letnih časih in ob različnih razpoloženjih. Njegovo krajinsko slikarstvo je tako mojstrsko povezano s splošno predstavo o tipičnem panonskem svetu z nizko ravnico in prostranim nebom.
Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov