Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino, pobudnik Notranjskega muzeja, politik, ki je prehiteval čas, zadnja izvršena smrtna obsodba na Slovenskem
Pisatelj Matija Malešič je študiral pravo na Dunaju in v Zagrebu ter bil od leta 1920 državni uradnik na okrajnem glavarstvu v Slovenj Gradcu. Pozneje je služboval še na glavarstvih v Murski Soboti, Mariboru, Črnomlju in v Banjaluki; nazadnje je bil okrajni glavar v Škofji Loki. S psevdonimom Stanko Bor je v različnih revijah objavljal povesti in novele, s povestjo “Kruh” pa je leta 1927, še pred Miškom Kranjcem, uvedel dotlej širšemu slovenskemu prostoru skoraj neznano prekmursko pokrajinsko tematiko v našo literaturo. Napisal je tudi več ljubezenskih povesti iz meščanskega in podeželskega sveta, na primer »Izobčenci« in »V zelenem polju roža«. Matija Malešič se je rodil na današnji dan leta 1891 v Črnomlju.
Slikar in muzealec Leo Vilhar je bil komaj polnoleten že na soški fronti, nato pa med prostovoljci za severno mejo. Leta 1925 se je vpisal na zasebno slikarsko akademijo v Milanu, po študiju pa je veliko potoval; med drugim je bil kar 12 let v Maroku in Alžiriji. Kot nemirnega iskalca eksotike so ga pritegovali predvsem pisani vzhodnjaški motivi, žareče puščave in oaze ter slikovitost tujih noš. Leta 1947 se je vrnil v rodno Postojno. Tam so na Vilharjevo pobudo ustanovili Notranjski muzej, njegov ravnatelj pa je bil vse do leta 1964. Leo Vilhar se je rodil leta 1899 v kraju Veliki Otok pri Postojni.
Politik Stane Kavčič se je že pred drugo svetovno vojno pridružil sindikalnemu gibanju, med vojno in po njej pa je opravljal številne najpomembnejše politične funkcije v Sloveniji in Jugoslaviji. Bil je nosilec partizanske spomenice 1941. Po gospodarski reformi leta 1965 je ugotovil, da je model razvoja, ki temelji le na industrializaciji, zgrešen, in postal zagovornik liberalne gospodarske usmeritve; ta naj bi temeljila na policentrizmu, povezanosti prostorskega, ekonomskega in socialnega razvoja, izrabi zemljepisne in prometne lege Slovenije, na močni izvozni usmeritvi, vključevanju v evropske gospodarske tokove ter na regionalnih povezavah s sosednjimi deželami. Menil je, da se mora Zveza komunistov umakniti iz neposrednega urejanja gospodarstva in zahteval, da se odnose med federacijo in republikami postavi na ekonomske temelje, kar je pomenilo, da vsaka republika dobi, kar ustvari, in s tistim razpolaga. Verjel je, da so v gospodarstvu nujni trg, delovanje zakonov vrednosti in odgovorni direktorji. Zaradi liberalne gospodarske usmeritve, ki je veljala za premalo delavskorazredno in jugoslovansko, je prihajal v spore z delom slovenskega in najvišjega jugoslovanskega vodstva, še zlasti leta 1969 ob tako imenovani “cestni aferi”. Leta 1972 je bil prisiljen odstopiti s položaja predsednika izvršnega sveta slovenske skupščine in člana predsedstva jugoslovanske zveze komunistov in se upokojiti, pa tudi politično in javno ni smel več nastopati. Stane Kavčič se je rodil na današnji dan leta 1919 v Ljubljani.
Franc Rihtarič iz Očeslavcev pri Gornji Radgoni naj bi v petdesetih letih prejšnjega stoletja storil približno sedemdeset kaznivih dejanj, od katerih je bilo največ ropov. Skupaj naj bi si prilastil za tri milijone tedanjih dinarjev premoženja. Poleg tega so mu očitali tudi protidržavno delovanje, saj so ga označili za gorečega protikomunista in delomrzneža. Najhujši zločin pa je bil uboj miličnika Alojza Bartola avgusta 1955 na radgonskem mostu. Po uboju je pobegnil v Avstrijo, kjer so ga prijeli, vendar ga niso vrnili v Jugoslavijo. Med premestitvijo v graške zapore je z drvečega vlaka ušel avstrijskim policistom. Spet se je vrnil domov, kjer si je zaradi številnih potegavščin in podvigov, s katerimi je mučil svoje zasledovalce, pridobil številne simpatije. Leta 1958 so ga prijeli in aprila 1959 v Mariboru obsodili na smrt z ustrelitvijo. Kazen so izvršili v zgodnjem jutru 30. oktobra 1959 v gramozni jami na Dravskem polju nekje med Hočami in Slivnico. Franc Rihtarič je bil zadnji obsojenec na Slovenskem, nad katerim so izvršili smrtno kazen. Star je bil 30 let.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino, pobudnik Notranjskega muzeja, politik, ki je prehiteval čas, zadnja izvršena smrtna obsodba na Slovenskem
Pisatelj Matija Malešič je študiral pravo na Dunaju in v Zagrebu ter bil od leta 1920 državni uradnik na okrajnem glavarstvu v Slovenj Gradcu. Pozneje je služboval še na glavarstvih v Murski Soboti, Mariboru, Črnomlju in v Banjaluki; nazadnje je bil okrajni glavar v Škofji Loki. S psevdonimom Stanko Bor je v različnih revijah objavljal povesti in novele, s povestjo “Kruh” pa je leta 1927, še pred Miškom Kranjcem, uvedel dotlej širšemu slovenskemu prostoru skoraj neznano prekmursko pokrajinsko tematiko v našo literaturo. Napisal je tudi več ljubezenskih povesti iz meščanskega in podeželskega sveta, na primer »Izobčenci« in »V zelenem polju roža«. Matija Malešič se je rodil na današnji dan leta 1891 v Črnomlju.
Slikar in muzealec Leo Vilhar je bil komaj polnoleten že na soški fronti, nato pa med prostovoljci za severno mejo. Leta 1925 se je vpisal na zasebno slikarsko akademijo v Milanu, po študiju pa je veliko potoval; med drugim je bil kar 12 let v Maroku in Alžiriji. Kot nemirnega iskalca eksotike so ga pritegovali predvsem pisani vzhodnjaški motivi, žareče puščave in oaze ter slikovitost tujih noš. Leta 1947 se je vrnil v rodno Postojno. Tam so na Vilharjevo pobudo ustanovili Notranjski muzej, njegov ravnatelj pa je bil vse do leta 1964. Leo Vilhar se je rodil leta 1899 v kraju Veliki Otok pri Postojni.
Politik Stane Kavčič se je že pred drugo svetovno vojno pridružil sindikalnemu gibanju, med vojno in po njej pa je opravljal številne najpomembnejše politične funkcije v Sloveniji in Jugoslaviji. Bil je nosilec partizanske spomenice 1941. Po gospodarski reformi leta 1965 je ugotovil, da je model razvoja, ki temelji le na industrializaciji, zgrešen, in postal zagovornik liberalne gospodarske usmeritve; ta naj bi temeljila na policentrizmu, povezanosti prostorskega, ekonomskega in socialnega razvoja, izrabi zemljepisne in prometne lege Slovenije, na močni izvozni usmeritvi, vključevanju v evropske gospodarske tokove ter na regionalnih povezavah s sosednjimi deželami. Menil je, da se mora Zveza komunistov umakniti iz neposrednega urejanja gospodarstva in zahteval, da se odnose med federacijo in republikami postavi na ekonomske temelje, kar je pomenilo, da vsaka republika dobi, kar ustvari, in s tistim razpolaga. Verjel je, da so v gospodarstvu nujni trg, delovanje zakonov vrednosti in odgovorni direktorji. Zaradi liberalne gospodarske usmeritve, ki je veljala za premalo delavskorazredno in jugoslovansko, je prihajal v spore z delom slovenskega in najvišjega jugoslovanskega vodstva, še zlasti leta 1969 ob tako imenovani “cestni aferi”. Leta 1972 je bil prisiljen odstopiti s položaja predsednika izvršnega sveta slovenske skupščine in člana predsedstva jugoslovanske zveze komunistov in se upokojiti, pa tudi politično in javno ni smel več nastopati. Stane Kavčič se je rodil na današnji dan leta 1919 v Ljubljani.
Franc Rihtarič iz Očeslavcev pri Gornji Radgoni naj bi v petdesetih letih prejšnjega stoletja storil približno sedemdeset kaznivih dejanj, od katerih je bilo največ ropov. Skupaj naj bi si prilastil za tri milijone tedanjih dinarjev premoženja. Poleg tega so mu očitali tudi protidržavno delovanje, saj so ga označili za gorečega protikomunista in delomrzneža. Najhujši zločin pa je bil uboj miličnika Alojza Bartola avgusta 1955 na radgonskem mostu. Po uboju je pobegnil v Avstrijo, kjer so ga prijeli, vendar ga niso vrnili v Jugoslavijo. Med premestitvijo v graške zapore je z drvečega vlaka ušel avstrijskim policistom. Spet se je vrnil domov, kjer si je zaradi številnih potegavščin in podvigov, s katerimi je mučil svoje zasledovalce, pridobil številne simpatije. Leta 1958 so ga prijeli in aprila 1959 v Mariboru obsodili na smrt z ustrelitvijo. Kazen so izvršili v zgodnjem jutru 30. oktobra 1959 v gramozni jami na Dravskem polju nekje med Hočami in Slivnico. Franc Rihtarič je bil zadnji obsojenec na Slovenskem, nad katerim so izvršili smrtno kazen. Star je bil 30 let.
Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov