Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Osimski sporazumi potrdili zahodno državno mejo, tragični junak, ki je našel svoje mesto v romanu Požganica Prežihovega Voranca, praprotnice in cvetnice slovenskega ozemlja, tri desetletja ustvarjalec oddaj za Slovence p
Leta 1894 se je v Hruševcu pri Šentjurju kot peti od devetih otrok v družini železniškega čuvaja rodil častnik, borec za severno mejo in pesnik Franjo Malgaj. Na nižji gimnaziji v Celju je bil član dijaškega društva Kondor in sodelavec lista Savinja. Dijake je k pisanju spodbujal častnik Rudolf Maister, ki je tedaj služboval v Celju. Končal je šolo za rezervne častnike in se med prvo svetovno vojno v 87. pehotnem polku bojeval na soški in tirolski fronti. Zaslovel je, ko je s še 18-imi soborci slovenskega rodu na Tirolskem zavzel strateško pomembno italijansko postojanko Monte Zabeo. Tam si je prislužil zlato medaljo za pogum, eno najpomembnejših vojnih priznanj, kar jih je lahko v avstro-ogrski armadi dobil nižji častnik. Po prevratu je 6. novembra 1918 s skupino prostovoljcev iz Celja odšel na Koroško ter zasedel Mežiško dolino do Dravograda. Konec novembra je Malgaj zasedel še Pliberk in Velikovec. Med avstrijsko ofenzivo maja 1919 se je smrtno ponesrečil z zataknjeno ročno bombo pri Tolstem vrhu v bližini Raven na Koroškem. Na mestu, kjer je padel, je bil leta 1924 odkrit spomenik; 1941 so ga nacisti podrli, po vojni pa je bil obnovljen in leta 2010 prestavljen na ustreznejšo lokacijo. Lastnosti mladega častnik Franja Malgaja je v romanu Požganica popisal Prežihov Voranc.
Pred 100 leti se je v Zgornjem Tuhinju rodil botanik Ernest Mayer. Študiral je v Ljubljani in leta 1946 doktoriral na Dunaju. Bil je profesor botanike na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, leta 1978 pa je postal znanstveni svetnik na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Že na začetku svojega delovanja je razširil raziskave z ožje domovine na območje Balkanskega polotoka, saj je menil, da je ta del Evrope odprta knjiga za botanične vede. Raziskoval je floristiko, rastlinsko sistematiko ter fitogeografijo praprotnic in semenk. Leta 1952 je Ernest Mayer objavil temeljno delo novejše slovenske floristike "Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja", z načrtnim zbiranjem rastlin pa je med drugim utemeljil uspešen razvoj herbarijske zbirke ljubljanske univerze.
Novinar in urednik Ernest Petrin je diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani in se leta 1950 zaposlil na Radiu Ljubljana. Začel je kot športni novinar, a se je kmalu preselil v notranjepolitično uredništvo. V njem je z uvajanjem reportaž in neposrednih prenosov s kraja dogodka opravil pionirsko delo. Tri desetletja je vodil tudi oddaje “Za naše izseljence” oziroma “Za Slovence po svetu” in z njimi ustvaril pristno povezavo izseljencev z domovino. Rodil se je na današnji dan leta pred 100 leti v Ljubljani.
10. novembra 1975 so bili v kraju Osimo di san Pietro v bližini Ancone podpisani jugoslovansko-italijanski sporazúmi o reševanju mejnih vprašanj in pospeševanju gospodarskega sodelovanja, znani kot Osimski sporazúmi. Pred njihovo sklenitvijo se je v začetku 70. let prejšnjega stoletja v Evropi začelo popuščanje napetosti med Vzhodom in Zahodom ter se končalo z ustanovitvijo Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, predhodnice današnje Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, in podpisom Helsinške listine julija 1975. Ta je med drugim določala, da se meje v Evropi ne smejo spreminjati s silo. V začetku so pogajanja med Italijo in takratno Jugoslavijo potekala prek posebnih pooblaščencev, Eugenia Colomba in avgusta letos umrlega Borisa Šnuderla, ki so se začela leta 1974. Colombo in Šnuderl sta se shajala tajno, pogosto kar na Šnuderlovem domu. Za ta pogajanja so poleg obeh zunanjih ministrov sprva vedeli le najvišji politiki na obeh straneh in prav tak način dela je na koncu tudi omogočil uspešen izid pogajanj in podpise sporazumov. Junija 1975 so se nato v Strunjanu začela uradna diplomatska pogajanja državnih delegacij, ki so se končala s parafiranjem meddržavnega sporazuma. Z ratifikacijo v obeh parlamentih so sporazumi začeli veljati oktobra 1977. Po slovenski osamosvojitvi sta Republika Slovenija in Republika Italija potrdili, da sporazúmi še naprej veljajo, veljavnost sta ratificirala tudi oba parlamenta, diplomatski noti o tem pa sta bili izmenjani 31. julija 1992.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Osimski sporazumi potrdili zahodno državno mejo, tragični junak, ki je našel svoje mesto v romanu Požganica Prežihovega Voranca, praprotnice in cvetnice slovenskega ozemlja, tri desetletja ustvarjalec oddaj za Slovence p
Leta 1894 se je v Hruševcu pri Šentjurju kot peti od devetih otrok v družini železniškega čuvaja rodil častnik, borec za severno mejo in pesnik Franjo Malgaj. Na nižji gimnaziji v Celju je bil član dijaškega društva Kondor in sodelavec lista Savinja. Dijake je k pisanju spodbujal častnik Rudolf Maister, ki je tedaj služboval v Celju. Končal je šolo za rezervne častnike in se med prvo svetovno vojno v 87. pehotnem polku bojeval na soški in tirolski fronti. Zaslovel je, ko je s še 18-imi soborci slovenskega rodu na Tirolskem zavzel strateško pomembno italijansko postojanko Monte Zabeo. Tam si je prislužil zlato medaljo za pogum, eno najpomembnejših vojnih priznanj, kar jih je lahko v avstro-ogrski armadi dobil nižji častnik. Po prevratu je 6. novembra 1918 s skupino prostovoljcev iz Celja odšel na Koroško ter zasedel Mežiško dolino do Dravograda. Konec novembra je Malgaj zasedel še Pliberk in Velikovec. Med avstrijsko ofenzivo maja 1919 se je smrtno ponesrečil z zataknjeno ročno bombo pri Tolstem vrhu v bližini Raven na Koroškem. Na mestu, kjer je padel, je bil leta 1924 odkrit spomenik; 1941 so ga nacisti podrli, po vojni pa je bil obnovljen in leta 2010 prestavljen na ustreznejšo lokacijo. Lastnosti mladega častnik Franja Malgaja je v romanu Požganica popisal Prežihov Voranc.
Pred 100 leti se je v Zgornjem Tuhinju rodil botanik Ernest Mayer. Študiral je v Ljubljani in leta 1946 doktoriral na Dunaju. Bil je profesor botanike na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, leta 1978 pa je postal znanstveni svetnik na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Že na začetku svojega delovanja je razširil raziskave z ožje domovine na območje Balkanskega polotoka, saj je menil, da je ta del Evrope odprta knjiga za botanične vede. Raziskoval je floristiko, rastlinsko sistematiko ter fitogeografijo praprotnic in semenk. Leta 1952 je Ernest Mayer objavil temeljno delo novejše slovenske floristike "Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja", z načrtnim zbiranjem rastlin pa je med drugim utemeljil uspešen razvoj herbarijske zbirke ljubljanske univerze.
Novinar in urednik Ernest Petrin je diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani in se leta 1950 zaposlil na Radiu Ljubljana. Začel je kot športni novinar, a se je kmalu preselil v notranjepolitično uredništvo. V njem je z uvajanjem reportaž in neposrednih prenosov s kraja dogodka opravil pionirsko delo. Tri desetletja je vodil tudi oddaje “Za naše izseljence” oziroma “Za Slovence po svetu” in z njimi ustvaril pristno povezavo izseljencev z domovino. Rodil se je na današnji dan leta pred 100 leti v Ljubljani.
10. novembra 1975 so bili v kraju Osimo di san Pietro v bližini Ancone podpisani jugoslovansko-italijanski sporazúmi o reševanju mejnih vprašanj in pospeševanju gospodarskega sodelovanja, znani kot Osimski sporazúmi. Pred njihovo sklenitvijo se je v začetku 70. let prejšnjega stoletja v Evropi začelo popuščanje napetosti med Vzhodom in Zahodom ter se končalo z ustanovitvijo Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, predhodnice današnje Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, in podpisom Helsinške listine julija 1975. Ta je med drugim določala, da se meje v Evropi ne smejo spreminjati s silo. V začetku so pogajanja med Italijo in takratno Jugoslavijo potekala prek posebnih pooblaščencev, Eugenia Colomba in avgusta letos umrlega Borisa Šnuderla, ki so se začela leta 1974. Colombo in Šnuderl sta se shajala tajno, pogosto kar na Šnuderlovem domu. Za ta pogajanja so poleg obeh zunanjih ministrov sprva vedeli le najvišji politiki na obeh straneh in prav tak način dela je na koncu tudi omogočil uspešen izid pogajanj in podpise sporazumov. Junija 1975 so se nato v Strunjanu začela uradna diplomatska pogajanja državnih delegacij, ki so se končala s parafiranjem meddržavnega sporazuma. Z ratifikacijo v obeh parlamentih so sporazumi začeli veljati oktobra 1977. Po slovenski osamosvojitvi sta Republika Slovenija in Republika Italija potrdili, da sporazúmi še naprej veljajo, veljavnost sta ratificirala tudi oba parlamenta, diplomatski noti o tem pa sta bili izmenjani 31. julija 1992.
Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov