Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Kartograf izza kmečke mize, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi, »Še vedno je nekje poletje temno, tiho poletje s tvojimi očmi«, predplebiscitne obljube skopnele v mesecu dni

Mecen in zbiralec ljudskih pesmi Andrej Smole je nižje šole končal v Ljubljani, nato pa je ob materini pomoči postal trgovec, vendar je zaradi neurejenega, boemskega življenja kmalu bankrotiral. Od leta 1827 do 1831 je živel v Nemčiji, Angliji in Italiji – tam se je naučil francoščine, italijanščine in angleščine –  in se nato bolan vrnil v Ljubljano. Zadnja leta življenja je bil tesen prijatelj Franceta Prešerna. Smole je od mladih let deloval za slovenski preporod, bil je mecen in zbiralec ljudskih pesmi. V Prešernovi priredbi jih je nekaj izšlo v Kranjski čbelici. Leta 1840 je hotel začeti izdajati politični poltednik »Ilirske novice« s tedensko leposlovno prilogo, vendar ni dobil dovoljenja, a istega leta je izdal Vodnikove pesmi, Linhartovo komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi in svoj prevod Garrickove igre Varuh. Andrej Smole se je rodil na današnji dan leta 1800 v Ljubljani.

Pesnik in dramatik Gregor Strniša je prve pesmi objavil že kot dijak klasične gimnazije. Že takrat je veljal za samotarja in posebneža, zanimale so ga duhovne vede, astronomija, astrofizika in matematika. Za njegovo pesništvo so značilni prepletanje razumskosti in bogate fantazije, nagnjen je k metafiziki oziroma transcendenci. Nanj je vplival tudi nemški filozof Immanuel Kant ... Veliko se je ukvarjal z obliko in ustvaril novo formo slovenske poezije, verz je prenovil in ga približal slogu ljudske pesmi ... Na filozofski fakulteti je diplomiral iz germanistike, nato pa živel kot svobodni književnik. Bil je eden pomembnejših slovenskih pesnikov, predstavnik samosvoje, sodobne različice simbolističnega pesništva. Njegove pesniške zbirke nosijo naslove Mozaiki, Odisej, Zvezde, Želod in Oko. Dopolnilo in nadaljnji razvoj Strniševe poezije je njegova poetična dramatika. Zanjo je značilna emblematična živost oseb in njihovih dramskih dejanj, pa tudi številne vložne pesmi, ki svojevrstno povezujejo in stopnjujejo dogajanje, manj pa komentirajo. Gregor Strniša je pisal tudi radijske igre, pripovedno prozo in mladinska dela. Leta 1962 je prejel tudi nagrado za najboljše besedilo na 1. festivalu Slovenske popevke za besedilo pesmi »Zemlja pleše«. Za svoje delo je leta 1964 prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 1986 pa veliko Prešernovo nagrado. V svoji Jesenski pesmi je med drugim zapisal:

Še vedno je nekje,
poletje temno,
tiho poletje
s tvojimi očmi.

Odšlo je, kakor stara karavana,
čez reko časa. Zdaj sedi
na drugem bregu, med zamolklimi
drevesi — mirna, sklonjena postava.

Pesnik in dramatik Gregor Strniša se je rodil na današnji dan pred 90. leti v Ljubljani.

Leta 1920, komaj poldrugi mesec po koroškem plebiscitu, je zavezniška plebiscitna komisija  izročila plebiscitno ozemlje nekdanje cone A Avstriji, štiri dni pozneje pa je ta prevzela suverenost nad celotnim območjem. Koroški deželni upravitelj Artur Lemisch je tedaj – v nasprotju s predplebiscitnimi obljubami − napovedal ostro in takojšnjo germanizacijo koroških Slovencev ter pospešen premik slovenske jezikovne meje proti jugu. Veliko slovenskih izobražencev se je zaradi te grožnje in pritiskov, ki so sledili, izselilo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Ivan Selan je bil brez dvoma zadnji veliki individualni kartograf, ki je na prehodu v obdobje vsesplošne specializacije in skupinskega dela ustvarjal sam, in to v vseh stopnjah, od zbiranja podatkov do risanja karte. Izdelal je približno 350 izredno kakovostnih zemljevidov. To je še toliko bolj presenetljivo, ker je bil po poklicu kmet, kot kartograf pa samouk. Po teh značilnostih nima primerjave v svetu. Med drugo svetovno vojno je deloval kot ilegalec in tedaj je bilo to njegovo znanje še posebno dragoceno. Po vojni se je popolnoma posvetil kartografiji in izdelal veliko šolskih, turističnih in tematskih zemljevidov. Selan je tematske zemljevide risal ročno, s preprostim orodjem, ki si ga je izdelal sam. Med njegova pomembnejša dela sodijo zemljevidi:  Slovenija in sosednje pokrajine, Federativna narodna republika Jugoslavija, Slovensko Primorje in drugi.     . Izumil je 48 tipov pisav, poseben način senčenja in izpopolnil kartografska orodja. Njegovo zadnje kartografsko delo je bil stenski zemljevid Slovenije, ki ga je po njegovi smrti leta 1982 dokončal dr. Marko Žerovnik. Kmet in kartograf Ivan Selan se je rodil na leta 1902 v Savljah pri Ljubljani.