Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dan Rudolfa Maistra, osrednja osebnost slovenskega preroda, “Modra ptica” je Slovencem predstavljala najboljša dela svetovnih pisateljev, strokovnjak na področju fiziologije in kardiovaskularne dinamike
Danes je državni praznik, dan Rudolfa Maistra, ki ga od leta 2005 praznujemo v spomin na 23. november 1918, ko so pripadniki prve slovenske vojske generala Rudolfa Maistra dokončno in v celoti prevzeli vojaško oblast v Mariboru. Po formalnem prevzemu vojaškega poveljstva ob razpadu avstro-ogrske monarhije ozemeljska pripadnost Maribora in slovenske Štajerske nista bili dokončni. Nemški mestni svet je razglasil pripadnost mesta in okolice novi republiki Nemški Avstriji, vojaško akcijo zoper Maistra in slovenske oborožene sile pa je načrtovala tudi nemško-avstrijska mestna varnostna straža. 23. novembra 1918 je general Maister s svojimi enotami ob 4. uri zjutraj prehitel protislovenski načrt mariborskih Nemcev in njihovo oboroženo silo razorožil. V tistem hladnem sobotnem jutru pri minus 12 stopinjah so pomembno vlogo odigrali: stotnika Anton Kos in doktor Anton Dolar – sicer klasični filolog in gimnazijski profesor – ter nadporočnika Ivan Gračner in Jože Malenšek, ki so vsak s svojo bojno skupino slovenske vojske zavzeli oporišča nemške Schutzwehr. Vojaška akcija, v kateri so bile poleg vojašnic zavzete vse druge pomembnejše točke v Mariboru, je trajala 40 minut, general Maister pa jo je vodil iz telefonske centrale v poštni stavbi na Slomškovem trgu.
Preroditelj in mecen ter priložnostni pesnik, kritik in prevajalec Žiga Zois je po očetu na Kranjskem podedoval posestva, fužine in tovarne. S tako materialno podlago je po letu 1780 zaradi mecenske dejavnosti postal osrednja osebnost takratnega slovenskega preroda in imel krožek, v katerem se je zbiralo več rodov ustvarjalcev, ki jim je bil po eni strani mecen in denarni podpornik, po drugi pa učitelj in duhovni vodja. Najpomembnejši v Zoisovem krogu je bil Anton Tomaž Linhart, v njem so bili tudi Valentin Vodnik, Jernej Kopitar, Blaž Kumerdej, Jurij Japelj ... Omogočil jim je delo in izdajanje knjig, podpiral pa je tudi delovanje Kranjske kmetijske družbe, ki naj bi pospešila modernizacijo gospodarstva. Kot naravoslovec je zbral evropsko znamenito zbirko mineralov, ki je zdaj v ljubljanskem Prirodoslovnem muzeju, kot zoolog pa je med prvimi preučeval človeško ribico in pisal o njej. Od Zoisovih lastnih del se jih je ohranilo le malo. Za gledališče je v slovenski jezik prevajal besedila opernih arij, za ožji krog je pisal lahkotne alpske poskočnice, prevedel je Bürgerjevo Lenoro, upesnil stari motiv »efeške vdove«, prevajal italijansko poezijo in se v pismih Valentinu Vodniku izkazal kot literarni kritik. Preroditelj, mecen, naravoslovec, literat in podjetnik baron Žiga Zois se je rodil leta 1747 v Trstu.
Veletrgovec Ivan Jelačin je diplomiral na trgovski akademiji v Pragi. Nekaj let je bil družabnik v očetovem podjetju v Ljubljani, potem je ustanovil tovarno zamaškov, leta 1921 je dal pobudo za ustanovitev delniške družbe Merkur, leto pozneje pa je ustanovil še tovarno kisa in špirita Vinocet. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je bil med drugim predsednik Zveze trgovskih združenj v Ljubljani, predsednik Ljubljanske borze za blago in vrednosti, predsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Bil je tudi soustanovitelj založbe “Modra ptica”. Ta si je zastavila nalogo Slovencem predstaviti vsa najboljša dela svetovnih pisateljev; do leta 1941 je izdala petdeset takih knjig. Jelačin je dal tudi pobudo za graditev trgovske akademije in trgovskega doma v Ljubljani. Med vojno je bil interniran v Dachauu, po njej pa so njegovo podjetje nacionalizirali. Ivan Jelačin se je rodil leta 1886 v Ljubljani.
Gojmir Južnič je diplomiral na gradbenem oddelku fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, leta 1951 pa še na medicinski fakulteti; doktoriral je leta 1967. Med drugim se je izpopolnjeval v Franciji in Nemčiji, bil predstojnik Inštituta za fiziologijo pri medicinski fakulteti v Ljubljani, leta 1981 pa je postal redni profesor. Deloval je na področjih fiziologije in srčno-žilne dinamike ter med drugim vodil raziskovalni projekt o reaktivnosti srčno-žilnega sistema v naravnih in eksperimentalnih razmerah. Gojmir Južnič – rodil se je leta 1918 v Novem mestu – je bil tudi častni predsednik Evropskega združenja za neinvazivno kardiovaskularno dinamiko.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dan Rudolfa Maistra, osrednja osebnost slovenskega preroda, “Modra ptica” je Slovencem predstavljala najboljša dela svetovnih pisateljev, strokovnjak na področju fiziologije in kardiovaskularne dinamike
Danes je državni praznik, dan Rudolfa Maistra, ki ga od leta 2005 praznujemo v spomin na 23. november 1918, ko so pripadniki prve slovenske vojske generala Rudolfa Maistra dokončno in v celoti prevzeli vojaško oblast v Mariboru. Po formalnem prevzemu vojaškega poveljstva ob razpadu avstro-ogrske monarhije ozemeljska pripadnost Maribora in slovenske Štajerske nista bili dokončni. Nemški mestni svet je razglasil pripadnost mesta in okolice novi republiki Nemški Avstriji, vojaško akcijo zoper Maistra in slovenske oborožene sile pa je načrtovala tudi nemško-avstrijska mestna varnostna straža. 23. novembra 1918 je general Maister s svojimi enotami ob 4. uri zjutraj prehitel protislovenski načrt mariborskih Nemcev in njihovo oboroženo silo razorožil. V tistem hladnem sobotnem jutru pri minus 12 stopinjah so pomembno vlogo odigrali: stotnika Anton Kos in doktor Anton Dolar – sicer klasični filolog in gimnazijski profesor – ter nadporočnika Ivan Gračner in Jože Malenšek, ki so vsak s svojo bojno skupino slovenske vojske zavzeli oporišča nemške Schutzwehr. Vojaška akcija, v kateri so bile poleg vojašnic zavzete vse druge pomembnejše točke v Mariboru, je trajala 40 minut, general Maister pa jo je vodil iz telefonske centrale v poštni stavbi na Slomškovem trgu.
Preroditelj in mecen ter priložnostni pesnik, kritik in prevajalec Žiga Zois je po očetu na Kranjskem podedoval posestva, fužine in tovarne. S tako materialno podlago je po letu 1780 zaradi mecenske dejavnosti postal osrednja osebnost takratnega slovenskega preroda in imel krožek, v katerem se je zbiralo več rodov ustvarjalcev, ki jim je bil po eni strani mecen in denarni podpornik, po drugi pa učitelj in duhovni vodja. Najpomembnejši v Zoisovem krogu je bil Anton Tomaž Linhart, v njem so bili tudi Valentin Vodnik, Jernej Kopitar, Blaž Kumerdej, Jurij Japelj ... Omogočil jim je delo in izdajanje knjig, podpiral pa je tudi delovanje Kranjske kmetijske družbe, ki naj bi pospešila modernizacijo gospodarstva. Kot naravoslovec je zbral evropsko znamenito zbirko mineralov, ki je zdaj v ljubljanskem Prirodoslovnem muzeju, kot zoolog pa je med prvimi preučeval človeško ribico in pisal o njej. Od Zoisovih lastnih del se jih je ohranilo le malo. Za gledališče je v slovenski jezik prevajal besedila opernih arij, za ožji krog je pisal lahkotne alpske poskočnice, prevedel je Bürgerjevo Lenoro, upesnil stari motiv »efeške vdove«, prevajal italijansko poezijo in se v pismih Valentinu Vodniku izkazal kot literarni kritik. Preroditelj, mecen, naravoslovec, literat in podjetnik baron Žiga Zois se je rodil leta 1747 v Trstu.
Veletrgovec Ivan Jelačin je diplomiral na trgovski akademiji v Pragi. Nekaj let je bil družabnik v očetovem podjetju v Ljubljani, potem je ustanovil tovarno zamaškov, leta 1921 je dal pobudo za ustanovitev delniške družbe Merkur, leto pozneje pa je ustanovil še tovarno kisa in špirita Vinocet. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je bil med drugim predsednik Zveze trgovskih združenj v Ljubljani, predsednik Ljubljanske borze za blago in vrednosti, predsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Bil je tudi soustanovitelj založbe “Modra ptica”. Ta si je zastavila nalogo Slovencem predstaviti vsa najboljša dela svetovnih pisateljev; do leta 1941 je izdala petdeset takih knjig. Jelačin je dal tudi pobudo za graditev trgovske akademije in trgovskega doma v Ljubljani. Med vojno je bil interniran v Dachauu, po njej pa so njegovo podjetje nacionalizirali. Ivan Jelačin se je rodil leta 1886 v Ljubljani.
Gojmir Južnič je diplomiral na gradbenem oddelku fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, leta 1951 pa še na medicinski fakulteti; doktoriral je leta 1967. Med drugim se je izpopolnjeval v Franciji in Nemčiji, bil predstojnik Inštituta za fiziologijo pri medicinski fakulteti v Ljubljani, leta 1981 pa je postal redni profesor. Deloval je na področjih fiziologije in srčno-žilne dinamike ter med drugim vodil raziskovalni projekt o reaktivnosti srčno-žilnega sistema v naravnih in eksperimentalnih razmerah. Gojmir Južnič – rodil se je leta 1918 v Novem mestu – je bil tudi častni predsednik Evropskega združenja za neinvazivno kardiovaskularno dinamiko.
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kraljevo ime ubranilo univerzo pred grožnjo ukinitve Obnovljeno delovanje Rdečega križa Fotoreporter žrtev srbskih paravojaških sil *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš največji predvojni glasbeni modernist Cistercijan in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Temperamentni umetniški značaj Preučevalec arhitekturne in urbanistične dediščine na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reka Drava je bila 975 let cerkvenoupravna meja Tragična usoda »pesnika zelene pomladi« Prvi sporazum Tito−Šubašić "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Raziskovalec zgodovine slovenskega slovstva Lirski sopran za klasične operne vloge Temeljni kamen za prvi visoki objekt v Novi Gorici "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnik, pisatelj in urednik z Okiča pri Boštanju »Beatin dnevnik« − roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Zgodovinski Triglav za dan razglasitve samostojnosti "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov