Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Strokovnjak za starokrščansko slovstvo, begunka in pisateljica, na prelomu stoletja odgovorni urednik časopisa Slovenec, agrarna pokrajina in družbeni problemi primorskega podeželja
Pred 120 leti se je v Sežani rodila pisateljica Mara Hus. Kot primorska begunka je bila bolničarka in zaščitna sestra v Makedoniji. Bila je udeleženka narodnoosvobodilnega boja; leta 1944 so jo Nemci po zavzetju Banjaluke, tam je namreč delovala, ustrelili. Mara Hus je pisala povesti in črtice in jih objavljala v revijah Mladika, Svet, Naš rod in Vrtec. Izdala je tudi avtobiografski knjigi “Njene službe” in “Živa plamenica”, v katerih je med drugim opisovala življenje Slovencev na jugoslovanskem jugu, posmrtno pa je izšla še njena zbirka kratke proze z naslovom “Po odgonu in druge zgodbe”.
Teolog, klasični filolog in zgodovinar Franc Ksaver Lukman je iz teoloških in filozofskih ved doktoriral na gregorijanski univerzi v Rimu. V letih od 1908 do 1929 je bil profesor moralne teologije na bogoslovnem učilišču v Mariboru, do leta 1952 pa je na teološki fakulteti v Ljubljani predaval dogmatiko, dogemsko zgodovino in patrologijo (znanost o nauku in življenju cerkvenih očetov). Urejal je tudi Slovenski biografski leksikon in zanj napisal več kot sto življenjepisov. Med drugim je bil v letih 1926/27 rektor ljubljanske univerze, pozneje je postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, podeljen pa mu je bil tudi naslov apostolski protonotar. Strokovnjak za starokrščansko slovstvo in zgodovino Cerkve Franc Ksaver Lukman je bil tudi tenkočuten prevajalec spisov cerkvenih očetov. Rodil se je pred 140 leti v kraju Tabor pri Žalcu.
Ignacij Žitnik je končal bogoslovje, v Rimu doktoriral iz rimskega prava in leta 1910 postal stolni kanonik v Ljubljani. Ukvarjal se je tudi s časnikarstvom; od leta 1887 do 1909 je bil odgovorni urednik Slovenca, vodilnega časopisa političnega katolicizma na Slovenskem. Žitnik je pisal zlasti o dogajanju na Balkanskem polotoku, južnoslovanskem vprašanju ter o gospodarskih, kulturnih in socialnih temah. Bil je član levega krila Slovenske ljudske stranke; kot dolgoletni poslanec kranjskega deželnega in državnega zbora se je v zadnjem desetletju 19. in v prvih dveh desetletjih 20. stoletja zavzemal za pravice Slovencev in njihove gospodarske koristi. V vodstvu Slovenske ljudske stranke je bil Ignacij Žitnik med najsposobnejšimi, najbolj razgledanimi in delovnimi politiki in odločno jugoslovansko usmerjen. Rodil se je leta 1857 na Fužini pri Grosupljem.
Leta 1914 se je na Vrholah pri Slovenski Bistrici rodil geograf in zgodovinar Julij Titl. Po učiteljišču v Mariboru je sprva poučeval, bil nato aktivist Osvobodilne fronte in politični komisar Šercerjeve brigade slovenske partizanske vojske, po vojni pa je diplomiral iz zgodovine in geografije ter leta 1964 doktoriral na ljubljanski filozofski fakulteti. Bil je predavatelj na Visoki šoli za politične vede v Ljubljani, nato pa ravnatelj Pokrajinskega arhiva v Kopru. V ospredju njegovega znanstvenoraziskovalnega dela je bilo preučevanje geografskih značilnosti agrarne pokrajine in družbenih problemov podeželja, zlasti na Koprskem; v več knjigah je preučeval tudi ledinska imena. Zaradi izvirnih prispevkov o mediteranski oziroma primorski kulturni pokrajini je Julij Titl leta 1990 postal član Mediteranske akademije znanosti in umetnosti v Neaplju, dve leti pozneje pa njen častni konzul v Sloveniji.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Strokovnjak za starokrščansko slovstvo, begunka in pisateljica, na prelomu stoletja odgovorni urednik časopisa Slovenec, agrarna pokrajina in družbeni problemi primorskega podeželja
Pred 120 leti se je v Sežani rodila pisateljica Mara Hus. Kot primorska begunka je bila bolničarka in zaščitna sestra v Makedoniji. Bila je udeleženka narodnoosvobodilnega boja; leta 1944 so jo Nemci po zavzetju Banjaluke, tam je namreč delovala, ustrelili. Mara Hus je pisala povesti in črtice in jih objavljala v revijah Mladika, Svet, Naš rod in Vrtec. Izdala je tudi avtobiografski knjigi “Njene službe” in “Živa plamenica”, v katerih je med drugim opisovala življenje Slovencev na jugoslovanskem jugu, posmrtno pa je izšla še njena zbirka kratke proze z naslovom “Po odgonu in druge zgodbe”.
Teolog, klasični filolog in zgodovinar Franc Ksaver Lukman je iz teoloških in filozofskih ved doktoriral na gregorijanski univerzi v Rimu. V letih od 1908 do 1929 je bil profesor moralne teologije na bogoslovnem učilišču v Mariboru, do leta 1952 pa je na teološki fakulteti v Ljubljani predaval dogmatiko, dogemsko zgodovino in patrologijo (znanost o nauku in življenju cerkvenih očetov). Urejal je tudi Slovenski biografski leksikon in zanj napisal več kot sto življenjepisov. Med drugim je bil v letih 1926/27 rektor ljubljanske univerze, pozneje je postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, podeljen pa mu je bil tudi naslov apostolski protonotar. Strokovnjak za starokrščansko slovstvo in zgodovino Cerkve Franc Ksaver Lukman je bil tudi tenkočuten prevajalec spisov cerkvenih očetov. Rodil se je pred 140 leti v kraju Tabor pri Žalcu.
Ignacij Žitnik je končal bogoslovje, v Rimu doktoriral iz rimskega prava in leta 1910 postal stolni kanonik v Ljubljani. Ukvarjal se je tudi s časnikarstvom; od leta 1887 do 1909 je bil odgovorni urednik Slovenca, vodilnega časopisa političnega katolicizma na Slovenskem. Žitnik je pisal zlasti o dogajanju na Balkanskem polotoku, južnoslovanskem vprašanju ter o gospodarskih, kulturnih in socialnih temah. Bil je član levega krila Slovenske ljudske stranke; kot dolgoletni poslanec kranjskega deželnega in državnega zbora se je v zadnjem desetletju 19. in v prvih dveh desetletjih 20. stoletja zavzemal za pravice Slovencev in njihove gospodarske koristi. V vodstvu Slovenske ljudske stranke je bil Ignacij Žitnik med najsposobnejšimi, najbolj razgledanimi in delovnimi politiki in odločno jugoslovansko usmerjen. Rodil se je leta 1857 na Fužini pri Grosupljem.
Leta 1914 se je na Vrholah pri Slovenski Bistrici rodil geograf in zgodovinar Julij Titl. Po učiteljišču v Mariboru je sprva poučeval, bil nato aktivist Osvobodilne fronte in politični komisar Šercerjeve brigade slovenske partizanske vojske, po vojni pa je diplomiral iz zgodovine in geografije ter leta 1964 doktoriral na ljubljanski filozofski fakulteti. Bil je predavatelj na Visoki šoli za politične vede v Ljubljani, nato pa ravnatelj Pokrajinskega arhiva v Kopru. V ospredju njegovega znanstvenoraziskovalnega dela je bilo preučevanje geografskih značilnosti agrarne pokrajine in družbenih problemov podeželja, zlasti na Koprskem; v več knjigah je preučeval tudi ledinska imena. Zaradi izvirnih prispevkov o mediteranski oziroma primorski kulturni pokrajini je Julij Titl leta 1990 postal član Mediteranske akademije znanosti in umetnosti v Neaplju, dve leti pozneje pa njen častni konzul v Sloveniji.
Eden prvih raziskovalcev prazgodovine primorskega prostora Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Nova povojna šolska zakonodaja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna zavzetost publicista in politika Ustanovitelj Akademske založbe Igralec razgibanega temperamenta – polnega mediteranskega duha *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O pokopališkem redu iz sredine 18. stoletja Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtnica za Primoža Trubarja Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Zagovornik enotne in kompleksne geografske vede *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Botanik, ki je bil tudi tržaški župan Ustanovili Glasbeno matico Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Začetki motornega letenja v tem delu Evrope Uporniška tajnica poljanske gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Najtemeljitejša interpretacija oblik in vsebin Prešernovega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpionik ustreljen kot talec Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – potem pa zaradi političnega procesa na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Največji upor slovenskih vojakov v avstro-ogrski armadi Prva prisega v učnih centrih Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov