Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Strokovnjak za starokrščansko slovstvo, begunka in pisateljica, na prelomu stoletja odgovorni urednik časopisa Slovenec, agrarna pokrajina in družbeni problemi primorskega podeželja
Pred 120 leti se je v Sežani rodila pisateljica Mara Hus. Kot primorska begunka je bila bolničarka in zaščitna sestra v Makedoniji. Bila je udeleženka narodnoosvobodilnega boja; leta 1944 so jo Nemci po zavzetju Banjaluke, tam je namreč delovala, ustrelili. Mara Hus je pisala povesti in črtice in jih objavljala v revijah Mladika, Svet, Naš rod in Vrtec. Izdala je tudi avtobiografski knjigi “Njene službe” in “Živa plamenica”, v katerih je med drugim opisovala življenje Slovencev na jugoslovanskem jugu, posmrtno pa je izšla še njena zbirka kratke proze z naslovom “Po odgonu in druge zgodbe”.
Teolog, klasični filolog in zgodovinar Franc Ksaver Lukman je iz teoloških in filozofskih ved doktoriral na gregorijanski univerzi v Rimu. V letih od 1908 do 1929 je bil profesor moralne teologije na bogoslovnem učilišču v Mariboru, do leta 1952 pa je na teološki fakulteti v Ljubljani predaval dogmatiko, dogemsko zgodovino in patrologijo (znanost o nauku in življenju cerkvenih očetov). Urejal je tudi Slovenski biografski leksikon in zanj napisal več kot sto življenjepisov. Med drugim je bil v letih 1926/27 rektor ljubljanske univerze, pozneje je postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, podeljen pa mu je bil tudi naslov apostolski protonotar. Strokovnjak za starokrščansko slovstvo in zgodovino Cerkve Franc Ksaver Lukman je bil tudi tenkočuten prevajalec spisov cerkvenih očetov. Rodil se je pred 140 leti v kraju Tabor pri Žalcu.
Ignacij Žitnik je končal bogoslovje, v Rimu doktoriral iz rimskega prava in leta 1910 postal stolni kanonik v Ljubljani. Ukvarjal se je tudi s časnikarstvom; od leta 1887 do 1909 je bil odgovorni urednik Slovenca, vodilnega časopisa političnega katolicizma na Slovenskem. Žitnik je pisal zlasti o dogajanju na Balkanskem polotoku, južnoslovanskem vprašanju ter o gospodarskih, kulturnih in socialnih temah. Bil je član levega krila Slovenske ljudske stranke; kot dolgoletni poslanec kranjskega deželnega in državnega zbora se je v zadnjem desetletju 19. in v prvih dveh desetletjih 20. stoletja zavzemal za pravice Slovencev in njihove gospodarske koristi. V vodstvu Slovenske ljudske stranke je bil Ignacij Žitnik med najsposobnejšimi, najbolj razgledanimi in delovnimi politiki in odločno jugoslovansko usmerjen. Rodil se je leta 1857 na Fužini pri Grosupljem.
Leta 1914 se je na Vrholah pri Slovenski Bistrici rodil geograf in zgodovinar Julij Titl. Po učiteljišču v Mariboru je sprva poučeval, bil nato aktivist Osvobodilne fronte in politični komisar Šercerjeve brigade slovenske partizanske vojske, po vojni pa je diplomiral iz zgodovine in geografije ter leta 1964 doktoriral na ljubljanski filozofski fakulteti. Bil je predavatelj na Visoki šoli za politične vede v Ljubljani, nato pa ravnatelj Pokrajinskega arhiva v Kopru. V ospredju njegovega znanstvenoraziskovalnega dela je bilo preučevanje geografskih značilnosti agrarne pokrajine in družbenih problemov podeželja, zlasti na Koprskem; v več knjigah je preučeval tudi ledinska imena. Zaradi izvirnih prispevkov o mediteranski oziroma primorski kulturni pokrajini je Julij Titl leta 1990 postal član Mediteranske akademije znanosti in umetnosti v Neaplju, dve leti pozneje pa njen častni konzul v Sloveniji.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Strokovnjak za starokrščansko slovstvo, begunka in pisateljica, na prelomu stoletja odgovorni urednik časopisa Slovenec, agrarna pokrajina in družbeni problemi primorskega podeželja
Pred 120 leti se je v Sežani rodila pisateljica Mara Hus. Kot primorska begunka je bila bolničarka in zaščitna sestra v Makedoniji. Bila je udeleženka narodnoosvobodilnega boja; leta 1944 so jo Nemci po zavzetju Banjaluke, tam je namreč delovala, ustrelili. Mara Hus je pisala povesti in črtice in jih objavljala v revijah Mladika, Svet, Naš rod in Vrtec. Izdala je tudi avtobiografski knjigi “Njene službe” in “Živa plamenica”, v katerih je med drugim opisovala življenje Slovencev na jugoslovanskem jugu, posmrtno pa je izšla še njena zbirka kratke proze z naslovom “Po odgonu in druge zgodbe”.
Teolog, klasični filolog in zgodovinar Franc Ksaver Lukman je iz teoloških in filozofskih ved doktoriral na gregorijanski univerzi v Rimu. V letih od 1908 do 1929 je bil profesor moralne teologije na bogoslovnem učilišču v Mariboru, do leta 1952 pa je na teološki fakulteti v Ljubljani predaval dogmatiko, dogemsko zgodovino in patrologijo (znanost o nauku in življenju cerkvenih očetov). Urejal je tudi Slovenski biografski leksikon in zanj napisal več kot sto življenjepisov. Med drugim je bil v letih 1926/27 rektor ljubljanske univerze, pozneje je postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, podeljen pa mu je bil tudi naslov apostolski protonotar. Strokovnjak za starokrščansko slovstvo in zgodovino Cerkve Franc Ksaver Lukman je bil tudi tenkočuten prevajalec spisov cerkvenih očetov. Rodil se je pred 140 leti v kraju Tabor pri Žalcu.
Ignacij Žitnik je končal bogoslovje, v Rimu doktoriral iz rimskega prava in leta 1910 postal stolni kanonik v Ljubljani. Ukvarjal se je tudi s časnikarstvom; od leta 1887 do 1909 je bil odgovorni urednik Slovenca, vodilnega časopisa političnega katolicizma na Slovenskem. Žitnik je pisal zlasti o dogajanju na Balkanskem polotoku, južnoslovanskem vprašanju ter o gospodarskih, kulturnih in socialnih temah. Bil je član levega krila Slovenske ljudske stranke; kot dolgoletni poslanec kranjskega deželnega in državnega zbora se je v zadnjem desetletju 19. in v prvih dveh desetletjih 20. stoletja zavzemal za pravice Slovencev in njihove gospodarske koristi. V vodstvu Slovenske ljudske stranke je bil Ignacij Žitnik med najsposobnejšimi, najbolj razgledanimi in delovnimi politiki in odločno jugoslovansko usmerjen. Rodil se je leta 1857 na Fužini pri Grosupljem.
Leta 1914 se je na Vrholah pri Slovenski Bistrici rodil geograf in zgodovinar Julij Titl. Po učiteljišču v Mariboru je sprva poučeval, bil nato aktivist Osvobodilne fronte in politični komisar Šercerjeve brigade slovenske partizanske vojske, po vojni pa je diplomiral iz zgodovine in geografije ter leta 1964 doktoriral na ljubljanski filozofski fakulteti. Bil je predavatelj na Visoki šoli za politične vede v Ljubljani, nato pa ravnatelj Pokrajinskega arhiva v Kopru. V ospredju njegovega znanstvenoraziskovalnega dela je bilo preučevanje geografskih značilnosti agrarne pokrajine in družbenih problemov podeželja, zlasti na Koprskem; v več knjigah je preučeval tudi ledinska imena. Zaradi izvirnih prispevkov o mediteranski oziroma primorski kulturni pokrajini je Julij Titl leta 1990 postal član Mediteranske akademije znanosti in umetnosti v Neaplju, dve leti pozneje pa njen častni konzul v Sloveniji.
Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Slovenski minister v dunajski vladi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mladinski pripovednik in svet živali Etnograf in »Narodopisje Slovencev« Bogojinska deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Predavatelj stare hebrejščine in svetopisemskih ved *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Basist ljubljanske opere Škofja Loka dobila muzej Eden izmed pionirjev med našimi džezovskimi pianisti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Red Marije Terezije in baronski naslov za slovenskega častnika Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Mojzes, ki hoče s Slovenci na desni breg Mure« Načrtovalec elektroenergetskega omrežja Partizanski boj na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina in Sveto pismo 0rganizator tržaške konstruktivistične skupine Roman Črni dnevi in beli dan ter film Ples v dežju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski diplomat iz Vipave služboval v Moskvi Odpor do fašizma v motiviki likovnih del Sveta maša – uvod v začetek partizanske šole na Pohorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar nasprotoval šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja Družbenokritični film »Nočni izlet« Dopisnik iz zamejstva in iz Rima *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljančan – glasbeni ustvarjalec na Finskem Rektor graške univerze Študentski protesti proti sovjetski agresiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nesrečni konec obveščevalca Osvobodilne fronte Eden najlepših hotelov svojega časa ob Jadranu Prvo civilno letališče na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik in soustanovitelj naše prve gorske reševalne postaje Samosvoj slikar in grafik Incident hladne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor mladinskih pripovedi, povesti in romanov Godba glavnega štaba slovenske partizanske vojske Slovenski krvni davek v Galiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Ameriški kongresnik slovenskega rodu Strokovnjak za matematično statistiko in verjetnostne račune *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki je prebujal narodno zavest Predstojnica kongregacije šolskih sester Lov na tune v Tržaškem zalivu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave ohranijo« Maribor dobi dramatično društvo Prevajalka knjig in filmov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča »Nedelja sirkovih metel« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Apostolski upravitelj jugoslovanskega dela Goriške nadškofije Izvirni pristopi k oblikovanju lutk V Neaplju o povojni ozemeljski pripadnosti Istre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dachavskih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov