Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Prešernov vrstnik je Mariboru namenil škofijski sedež, ustanovitelj Goriške tiskarne, pravnik in organizator slovenskega planinstva, veliko ime partizanskega zdravstva

Blaženi škof, teolog, pisatelj, pesnik in pedagog Anton Martin Slomšek je bil leta 1824 posvečen v duhovnika. Kot kaplan je deloval na Bizeljskem in v Novi Cerkvi pri Vojniku. Od tam je šel v Celovec, kjer je devet let opravljal službo duhovnega voditelja bogoslovcev. Oktobra 1838 je postal stolni kanonik pri Sv. Andražu v Labotski dolini na Koroškem, marca 1846 pa celjski župnik in opat. Kmalu nato je bila izbran za lavantinskega škofa. Že pred tem si je prizadeval, da bi se narodnostne meje čim bol izenačile s škofijskimi. Maja 1850 so ga slovenski verniki in duhovniki sekovske ali graške škofije prosili, da bi se smeli vključiti v njegovo škofijo. Slomšek se je o tej zadevi posvetoval s salzburškim nadškofom in leta 1853 sta državnim oblastnikom predložila spomenico o preureditvi lavantinske škofije. »Pozdravljeno, ljubo mesto Maribor, z zelenimi goricami ovenčano! Danes obhajaš svoj praznik, kakršnega tvoji očetje niso videli in tvoji otroci ne bodo doživeli ...« S temi besedami je lavantinski škof Anton Martin Slomšek na angelsko nedeljo, 4. septembra 1859 med slovesno mašo, ob prenosu sedeža škofije iz koroškega Št. Andraža v Maribor nagovoril zbrane. Slomšek je v eno škofijo povezal več kot 200 tisoč štajerskih Slovencev, še isto leto pa je v Mariboru ustanovil bogoslovje in teološko šolo, ki je bila prva visoka šola v mestu in jo lahko štejemo za predhodnico današnje Univerze v Mariboru. Septembra 1999 je papež Janez Pavel II. ob svojem drugem obisku v Mariboru Antona Martina Slomška kot prvega Slovenca razglasil za blaženega. Postal je zavetnik učiteljev, vzgojiteljev, katehetov in kmetov. Anton Martin Slomšek se je rodil na današnji dan pred 220 leti v Slómih pri Pónikvi.

Publicist, politik, založnik in urednik Andrej Gabršček je od leta 1889 v Gorici urejal reviji Soča in Nova Soča. Ko se je končala doba slogaštva, je postal ena osrednjih osebnosti slovenskega političnega gibanja na Goriškem. Ustanovil je Goriško tiskarno in postal dopisnik slovenskih in raznih slovanskih časnikov. Kot založnik je izdajal poceni, vendar kakovostne knjige za širok krog bralcev. Ob izbruhu prve svetovne vojne je bil interniran, ob koncu vojne pa je na Dunaju skrbel za reševanje eksistenčnih problemov goriških beguncev. Po vojni se je Andrej Gabršček preselil v Ljubljano in objavil kroniko o goriških Slovencih za obdobje od leta 1830 do 1924. Publicist, politik, založnik in urednik Andrej Gabršček se je rodil leta 1864 v Kobaridu.

Pravnik Fran Tominšek je leta 1893 na Dunaju promoviral iz prava, nato pa je bil odvetnik v Ljubljani. V letih od 1908 do 1931 je bil predsednik Slovenskega planinskega društva. V boju proti vplivom nemško-avstrijskega planinskega društva v slovenskih gorah je trasiral nove poti, vodil graditev in obnavljanje planinskih postojank ter širil planinsko organizacijo. Pred drugo svetovno vojno je bil soustanovitelj in nato predsednik zveze jugoslovanskih planinskih društev, leta 1925 pa je sodeloval pri ustanovitvi Asociacije slovanskih planinskih organizacij. Fran Tominšek se je rodil na današnji dan leta 1868 v Bočni pri Mozirju.

Zdravnica Franja Bojc Bidovec je bila kot študentka medicine članica akademskega študentskega kluba ljubljanske univerze “Njiva” in Društva kmetskih fantov in deklet. Študij je nadaljevala v Beogradu in ga končala v Zagrebu leta 1939. Od leta 1941 do 43 je bila splošna zdravnica v Ribnici, hkrati pa je ilegalno delala za partizane. Septembra tega leta se jim je pridružila in bila od januarja leta 1944 pa do konca vojne upravnica in zdravnica v po njej poimenovani partizanski bolnišnici Franja v soteski Pásice pri Novakih v bližini Cerkna. Avgusta 1944 je bil proti njej in doktorju Viktorju Volčjaku, šefu sanitetnega odseka 9. korpusa, sprožen politično motiviran kazenski proces, vendar so bile po dveh mesecih postopka obtožbe zavrnjene, zato se je vrnila na upravniško mesto. Po osvoboditvi je delala v bolnišnicah v Gorici, Trstu, Ljubljani in Beogradu. Do leta 1973 je bila vodja ginekološkega kabineta vojaške bolnišnice v Ljubljani. Doktorica Franja Bojc Bidovec se je rodila leta 1913 v Nemški vasi pri Ribnici na Dolenjskem.