Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Cita Potokar (1915 – 1993) mojstrica obmorskih motivov, slikanic in figur, igralka zapisana radiu, dolga in naporna pot do slovenske univerze, Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino
Igralka in režiserka Silva Cerar se je rodila leta 1908 v ljubljanski gledališki družini Danilovih. Najprej je nastopala v otroških in mladostnih vlogah v ljubljanski Drami ter v Šentjakobskem gledališču, v letih od 1936 do 1941 pa je pri Radiu Ljubljana sodelovala kot igralka ter skupaj z Avgusto Danilovo in Polonco Juvanovo vodila Otroški oder v Ljubljani. Tudi po vojni je Silva Cerar Danilova vse do upokojitve delala pri radiu ter nastopala v številnih televizijskih oddajah in celovečernih filmih. Kot igralka z zelo širokim glasovnim in interpretacijskim razponom je v radijskih igrah za otroke ustvarila vrsto karakternih in komičnih vlog – predvsem pravljičnih in živalskih – kot režiserka pa se je največ posvečala delu z otroki.
Na današnji dan leta 1901 je avstrijski minister za uk in nekdanji rektor dunajske univerze dr. Wilhelm vitez Hartel sprejel delegacijo ljubljanskega mestnega sveta, ki so jo sestavljali župan dr. Ivan Hribar, član vseučiliškega odseka mestnega sveta, ter poznejša predsednika Vseučiliške komisije dr. Danilo Majaron in dr. Lovro Požar. Minister je na tem srečanju obljubil pomoč mladim domačim učenjakom, ki bi se bili pripravljeni posvetiti poglobljenemu študiju na uglednih tujih univerzah in nato profesorski karieri na bodoči prvi slovenski univerzi. Minister je hkrati obljubil, da bo kandidatom za tovrstne štipendije odobren ustrezen študijski dopust. Tako je odšlo na dodatno izobraževanje v tujino več poznejših profesorjev slovenske univerze v Ljubljani. To je bil najpomembnejši dosežek dolgotrajnih prizadevanj za slovensko visoko šolstvo v habsburški monarhiji, vendar pa je moralo miniti še 18 let, preden je Slovenija dobila prvo visokošolsko ustanovo – Univerzo kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani.
Slikarka Cita Potokar je leta 1938 odšla v Beograd in se tri leta šolala na slikarski akademiji. Po vrnitvi v Ljubljano se je vključila med aktiviste Osvobodilne fronte; dvakrat je bila zaprta in leta 1943 internirana. Po vojni je študirala še na ljubljanski likovni akademiji, po diplomi leta 1947 pa se je odločila za svobodni poklic. Njeno slikarsko delo zajema vrsto barvno bogatih portretov; bila je mojstrica v slikanju pokrajine – predvsem z obmorskimi motivi – in figur. Po letu 1954 se je začela intenzivno ukvarjati tudi z ilustracijami. Opremila je številne slikanice knjige za mladino, poleg tega je z risankami in slikanicami sodelovala tudi na televiziji. Slikarka Cita Potokar – rodila se je leta 1915 v Dragatušu v Beli krajini – je za svoje delo prejela Levstikovo nagrado za ilustracijo in nagrado vstaje slovenskega naroda za celoten slikarski opus.
Prvo samopostrežno trgovino v Ljubljani, ki je pomenila veliko spremembo v načinu nakupovanja, saj so si lahko kupci od tedaj izbrano blago pred nakupom temeljito ogledali, so odprli na današnji dan leta 1959, dan pred tedaj osrednjim jugoslovanskim državnim praznikom, “dnevom republike”. Svoje prostore je dobila v nekaj prej zgrajenem »Kozolcu«, takrat moderni stavbi ob današnji Slovenski cesti nedaleč od Bavarskega dvora. To je bila druga samopostrežna trgovina v Sloveniji, prva je bila odprta že dobro leto prej: 1. avgusta 1958 v Ljutomeru. V naslednjih letih so se odprtja takih trgovin v Ljubljani kar vrstila: eno največjih v tistem času, za Domom sindikatov, so odprli leta 1961, decembra istega leta pa so v novi, večnadstropni hiši z zvenečim imenom »Modna hiša« na Cigaletovi ulici slavnostno »pognali« tekoče stopnice, ki so bile prve ne samo v Sloveniji, pač pa v vsej tedanji Jugoslaviji.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Cita Potokar (1915 – 1993) mojstrica obmorskih motivov, slikanic in figur, igralka zapisana radiu, dolga in naporna pot do slovenske univerze, Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino
Igralka in režiserka Silva Cerar se je rodila leta 1908 v ljubljanski gledališki družini Danilovih. Najprej je nastopala v otroških in mladostnih vlogah v ljubljanski Drami ter v Šentjakobskem gledališču, v letih od 1936 do 1941 pa je pri Radiu Ljubljana sodelovala kot igralka ter skupaj z Avgusto Danilovo in Polonco Juvanovo vodila Otroški oder v Ljubljani. Tudi po vojni je Silva Cerar Danilova vse do upokojitve delala pri radiu ter nastopala v številnih televizijskih oddajah in celovečernih filmih. Kot igralka z zelo širokim glasovnim in interpretacijskim razponom je v radijskih igrah za otroke ustvarila vrsto karakternih in komičnih vlog – predvsem pravljičnih in živalskih – kot režiserka pa se je največ posvečala delu z otroki.
Na današnji dan leta 1901 je avstrijski minister za uk in nekdanji rektor dunajske univerze dr. Wilhelm vitez Hartel sprejel delegacijo ljubljanskega mestnega sveta, ki so jo sestavljali župan dr. Ivan Hribar, član vseučiliškega odseka mestnega sveta, ter poznejša predsednika Vseučiliške komisije dr. Danilo Majaron in dr. Lovro Požar. Minister je na tem srečanju obljubil pomoč mladim domačim učenjakom, ki bi se bili pripravljeni posvetiti poglobljenemu študiju na uglednih tujih univerzah in nato profesorski karieri na bodoči prvi slovenski univerzi. Minister je hkrati obljubil, da bo kandidatom za tovrstne štipendije odobren ustrezen študijski dopust. Tako je odšlo na dodatno izobraževanje v tujino več poznejših profesorjev slovenske univerze v Ljubljani. To je bil najpomembnejši dosežek dolgotrajnih prizadevanj za slovensko visoko šolstvo v habsburški monarhiji, vendar pa je moralo miniti še 18 let, preden je Slovenija dobila prvo visokošolsko ustanovo – Univerzo kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani.
Slikarka Cita Potokar je leta 1938 odšla v Beograd in se tri leta šolala na slikarski akademiji. Po vrnitvi v Ljubljano se je vključila med aktiviste Osvobodilne fronte; dvakrat je bila zaprta in leta 1943 internirana. Po vojni je študirala še na ljubljanski likovni akademiji, po diplomi leta 1947 pa se je odločila za svobodni poklic. Njeno slikarsko delo zajema vrsto barvno bogatih portretov; bila je mojstrica v slikanju pokrajine – predvsem z obmorskimi motivi – in figur. Po letu 1954 se je začela intenzivno ukvarjati tudi z ilustracijami. Opremila je številne slikanice knjige za mladino, poleg tega je z risankami in slikanicami sodelovala tudi na televiziji. Slikarka Cita Potokar – rodila se je leta 1915 v Dragatušu v Beli krajini – je za svoje delo prejela Levstikovo nagrado za ilustracijo in nagrado vstaje slovenskega naroda za celoten slikarski opus.
Prvo samopostrežno trgovino v Ljubljani, ki je pomenila veliko spremembo v načinu nakupovanja, saj so si lahko kupci od tedaj izbrano blago pred nakupom temeljito ogledali, so odprli na današnji dan leta 1959, dan pred tedaj osrednjim jugoslovanskim državnim praznikom, “dnevom republike”. Svoje prostore je dobila v nekaj prej zgrajenem »Kozolcu«, takrat moderni stavbi ob današnji Slovenski cesti nedaleč od Bavarskega dvora. To je bila druga samopostrežna trgovina v Sloveniji, prva je bila odprta že dobro leto prej: 1. avgusta 1958 v Ljutomeru. V naslednjih letih so se odprtja takih trgovin v Ljubljani kar vrstila: eno največjih v tistem času, za Domom sindikatov, so odprli leta 1961, decembra istega leta pa so v novi, večnadstropni hiši z zvenečim imenom »Modna hiša« na Cigaletovi ulici slavnostno »pognali« tekoče stopnice, ki so bile prve ne samo v Sloveniji, pač pa v vsej tedanji Jugoslaviji.
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Neveljaven email naslov