Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan 29. november

29.11.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Dr. France Koblar (1889-1975) predvojni radijec, načelnik Sokolske zveze, služba v FBI, »Bogat sem kakor tihi glas piščali« - tragična usoda slovenskega sonetista

Literarni in gledališki kritik, literarni zgodovinar in urednik France Koblar je na Dunaju diplomiral iz slavistike in latinščine, leta 1941 pa še doktoriral. Za doktorsko disertacijo je uredil Kettejeva zbrana dela in napisal monografsko študijo o njem. V začetnem obdobju po letu 1929 je vodil literarni in dramski program, od 1935. do začetka druge svetovne vojne pa je bil vodja uprave in programa Radia Ljubljana. V tem času je bil tudi sodelavec, sourednik in med letoma 1933 in 1937 glavni urednik revije Dom in svet, v kateri je aprila 1937 objavil Kocbekov esej Premišljevanje o Španiji. Sredi petdesetih let je bil rektor akademije za igralsko umetnost. France Koblar je bil med prvimi člani slovenskega kluba PEN in že predvojni predsednik Društva slovenskih književnikov. Pisal je prozo in poezijo ter literarno in gledališko kritiko. Literarni in gledališki kritik, literarni zgodovinar, urednik in eden izmed pionirjev slovenskega radia France Koblar se je rodil leta 1889 v Železnikih.

Telovadec Stane Vidmar je končal Mahrovo trgovsko šolo v Ljubljani in nato delal v družinskem dežnikarskem podjetju. Med prvo svetovno vojno je bil avstro-ogrski častnik, leta 1917 pa je dezertiral in se nato kot prostovoljec bojeval na solunski fronti. Med drugo svetovno vojno je deloval v Osvobodilni fronti, leta 1942 je bil interniran v Italiji, potem pa je pobegnil v Švico. Po osvoboditvi je delal na ministrstvu za industrijo Ljudske republike Slovenije. Stane Vidmar je začel telovaditi kot dijak pri “Sokolu” in nato tekmoval na petih mednarodnih prvenstvih; pozneje so jih priznali za svetovna. Na vseh je kot posameznik ali z vrsto prišel na eno izmed prvih treh mest, na slovanskem prvenstvu v Pragi leta 1912 pa je postal slovanski sokolski prvak. Leta 1919 je bil izvoljen za prvega načelnika Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev. Stane Vidmar se je rodil na današnji dan leta 1891 v Ljubljani.

Profesor Andrej Kobal je med prvo svetovno vojno deloval v vojaški službi na Češkem in v Romuniji, konec vojne pa je dočakal v Italiji. Tam je bil zajet, pozneje je iz goriških zaporov pobegnil v Ljubljano. Nekaj časa je delal v Slovenj Gradcu, leta 1921 je od tam odšel v Združene države Amerike. V Ameriki se je posvetil študiju in ubranil več doktorskih disertacij, med njimi zelo pomembno z naslovom Demokratični poskusi v podonavskih državah. Na začetku tridesetih let je bil nekaj časa lektor slovenskega jezika na Univerzi Columbia v New Yorku, leto dni je predaval jugoslovansko književnost. Bil je poliglot, saj je govoril kar 15 jezikov. V tem času je na povabilo Bele hiše spoznal predsednika Hoowerja. Po japonskem napadu na Pearl Harbour je sprejel ponudbo Pentagona za psihološko vojno službo. V nabornih uradih je testiral vojake in delal pri tajni službi OSS v Kairu. Nazadnje so ga prestavili v Pentagon k tajni obveščevalni službi; tam je med drugim, kot piše, preprečil bombardiranje Ljubljane in Zagreba. Andrej Kobal je pisal mladinske novele in socialne povesti ter sredi sedemdesetih let v Gorici izdal spomine v dveh delih z naslovom Svetovni popotnik pripoveduje. Gre za bogat vir o življenju Slovencev v Ameriki. Napisal je tudi knjigo Slovenec v službi F. B. I. in druge zgodbe ameriških Slovencev. Andrej – od leta 1930 Andrew Kobal – se je rodil leta 1899 v Cerknem.

Pesnik France Balantič je v Ljubljani končal klasično gimnazijo in se vpisal na slavistiko. Pod vplivom Alojza Gradnika, ekspresionizma in katoliškega pesništva je ustvarjal sonete z motivi ljubezni, smrti in vere. Od junija do novembra leta 1942 je bil interniran v italijanskem Gonarsu, po vrnitvi pa se je pridružil protikomunističnemu taboru. Kot pripadnik Slovenskega domobranstva je umrl v topniškem napadu Tomšičeve brigade partizanske vojske na domobransko posadko v Krajnčevi hiši v Grahovem. To se je zgodilo šest dni prej, preden bi dopolnil 22 let. Kot pesnik je začel objavljati leta 1940 v reviji “Dom in svet” in je veljal za najbolj nadarjenega izmed najmlajših sodelavcev. Objavljene in neobjavljene pesmi je France Balantič zbral v rokopisni zbirki “Mužévna steblika”; izšla je šele po njegovi smrti.
»Besed, oj kot ljubezni je objem, / kot trta močnih: do vseh lin se vzpnem, / kjer sopejo po Tebi žejna usta. // Srce zavrglo mir je delopusta / in vriska, kakor rezgeta vihar – / v pijanost me potaplja ta Tvoj dar!«
Balantič je bil vrsto let po vojni simbol ideološko prezrte slovenske literature. Javno veljavo mu je v veliki meri povrnil raziskovalec dela prezrtih pesnikov in pisateljev, literarni zgodovinar dr. France Pibernik, ki je svoje raziskovanje začel prav z Balantičem, in to še v obdobju nekdanje Jugoslavije. Leta 1989 je izšla njegova knjiga Temni zaliv Franceta Balantiča, pesnika, ki se je rodil na današnji dan pred 99 leti v Kamniku.


Na današnji dan

6267 epizod

Na današnji dan

6267 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan 29. november

29.11.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Dr. France Koblar (1889-1975) predvojni radijec, načelnik Sokolske zveze, služba v FBI, »Bogat sem kakor tihi glas piščali« - tragična usoda slovenskega sonetista

Literarni in gledališki kritik, literarni zgodovinar in urednik France Koblar je na Dunaju diplomiral iz slavistike in latinščine, leta 1941 pa še doktoriral. Za doktorsko disertacijo je uredil Kettejeva zbrana dela in napisal monografsko študijo o njem. V začetnem obdobju po letu 1929 je vodil literarni in dramski program, od 1935. do začetka druge svetovne vojne pa je bil vodja uprave in programa Radia Ljubljana. V tem času je bil tudi sodelavec, sourednik in med letoma 1933 in 1937 glavni urednik revije Dom in svet, v kateri je aprila 1937 objavil Kocbekov esej Premišljevanje o Španiji. Sredi petdesetih let je bil rektor akademije za igralsko umetnost. France Koblar je bil med prvimi člani slovenskega kluba PEN in že predvojni predsednik Društva slovenskih književnikov. Pisal je prozo in poezijo ter literarno in gledališko kritiko. Literarni in gledališki kritik, literarni zgodovinar, urednik in eden izmed pionirjev slovenskega radia France Koblar se je rodil leta 1889 v Železnikih.

Telovadec Stane Vidmar je končal Mahrovo trgovsko šolo v Ljubljani in nato delal v družinskem dežnikarskem podjetju. Med prvo svetovno vojno je bil avstro-ogrski častnik, leta 1917 pa je dezertiral in se nato kot prostovoljec bojeval na solunski fronti. Med drugo svetovno vojno je deloval v Osvobodilni fronti, leta 1942 je bil interniran v Italiji, potem pa je pobegnil v Švico. Po osvoboditvi je delal na ministrstvu za industrijo Ljudske republike Slovenije. Stane Vidmar je začel telovaditi kot dijak pri “Sokolu” in nato tekmoval na petih mednarodnih prvenstvih; pozneje so jih priznali za svetovna. Na vseh je kot posameznik ali z vrsto prišel na eno izmed prvih treh mest, na slovanskem prvenstvu v Pragi leta 1912 pa je postal slovanski sokolski prvak. Leta 1919 je bil izvoljen za prvega načelnika Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev. Stane Vidmar se je rodil na današnji dan leta 1891 v Ljubljani.

Profesor Andrej Kobal je med prvo svetovno vojno deloval v vojaški službi na Češkem in v Romuniji, konec vojne pa je dočakal v Italiji. Tam je bil zajet, pozneje je iz goriških zaporov pobegnil v Ljubljano. Nekaj časa je delal v Slovenj Gradcu, leta 1921 je od tam odšel v Združene države Amerike. V Ameriki se je posvetil študiju in ubranil več doktorskih disertacij, med njimi zelo pomembno z naslovom Demokratični poskusi v podonavskih državah. Na začetku tridesetih let je bil nekaj časa lektor slovenskega jezika na Univerzi Columbia v New Yorku, leto dni je predaval jugoslovansko književnost. Bil je poliglot, saj je govoril kar 15 jezikov. V tem času je na povabilo Bele hiše spoznal predsednika Hoowerja. Po japonskem napadu na Pearl Harbour je sprejel ponudbo Pentagona za psihološko vojno službo. V nabornih uradih je testiral vojake in delal pri tajni službi OSS v Kairu. Nazadnje so ga prestavili v Pentagon k tajni obveščevalni službi; tam je med drugim, kot piše, preprečil bombardiranje Ljubljane in Zagreba. Andrej Kobal je pisal mladinske novele in socialne povesti ter sredi sedemdesetih let v Gorici izdal spomine v dveh delih z naslovom Svetovni popotnik pripoveduje. Gre za bogat vir o življenju Slovencev v Ameriki. Napisal je tudi knjigo Slovenec v službi F. B. I. in druge zgodbe ameriških Slovencev. Andrej – od leta 1930 Andrew Kobal – se je rodil leta 1899 v Cerknem.

Pesnik France Balantič je v Ljubljani končal klasično gimnazijo in se vpisal na slavistiko. Pod vplivom Alojza Gradnika, ekspresionizma in katoliškega pesništva je ustvarjal sonete z motivi ljubezni, smrti in vere. Od junija do novembra leta 1942 je bil interniran v italijanskem Gonarsu, po vrnitvi pa se je pridružil protikomunističnemu taboru. Kot pripadnik Slovenskega domobranstva je umrl v topniškem napadu Tomšičeve brigade partizanske vojske na domobransko posadko v Krajnčevi hiši v Grahovem. To se je zgodilo šest dni prej, preden bi dopolnil 22 let. Kot pesnik je začel objavljati leta 1940 v reviji “Dom in svet” in je veljal za najbolj nadarjenega izmed najmlajših sodelavcev. Objavljene in neobjavljene pesmi je France Balantič zbral v rokopisni zbirki “Mužévna steblika”; izšla je šele po njegovi smrti.
»Besed, oj kot ljubezni je objem, / kot trta močnih: do vseh lin se vzpnem, / kjer sopejo po Tebi žejna usta. // Srce zavrglo mir je delopusta / in vriska, kakor rezgeta vihar – / v pijanost me potaplja ta Tvoj dar!«
Balantič je bil vrsto let po vojni simbol ideološko prezrte slovenske literature. Javno veljavo mu je v veliki meri povrnil raziskovalec dela prezrtih pesnikov in pisateljev, literarni zgodovinar dr. France Pibernik, ki je svoje raziskovanje začel prav z Balantičem, in to še v obdobju nekdanje Jugoslavije. Leta 1989 je izšla njegova knjiga Temni zaliv Franceta Balantiča, pesnika, ki se je rodil na današnji dan pred 99 leti v Kamniku.


06.04.2024

13. april - Oroslav Caf, zbiralec ljudskega gradiva (1814)

Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

12. april - Jože Hradil (1934) častni član madžarske akademije znanosti

Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

11. april - Zdenko Kalin, umetnik čiste kiparske forme (1911)

Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

10. april - ko se je Bled prvič pojavil v zgodovinskih virih (1004)

Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

9. april - Pavlina Pajk (1854) in nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana

Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

8. april - prvo slovensko planinsko društvo na Štajerskem (1901)

Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

7. april - Rudolf Bukšek (1882) znameniti bariton zagrebške operne hiše

Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

6. april - akad. slikar Slavko Kores (1924) mojster barvnega izraza

Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

5. april - Vinko Möderndorfer (1894) v vseh režimih preganjan socialni in politični delavec

Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

4. april - Ivan Vrban Zadravski (1841) prvi prevajalec Shakespearja v slovenščino

Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

3. april - Ada Škerl (1924) pionirka slovenske intimistične lirike

Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

2. april - »Ameriško-slovenska katoliška jednota« (1894)

Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

1. april - don Paskval Gujon (1909) »naš jezik je slovenski«

Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

31. marec - spominska plošča alpinski četi na radovljiški graščini (1974)

Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

30. marec - Filip Terč (1844) začetnik apiterapije v srednji Evropi

Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

29. marec - General in pesnik Rudolf Maister (1874) ena osrednjih osebnosti naše zgodovine

Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

28. marec - Marjan Javornik (1924) in posodobitev programov slovenskega radia

Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

27. marec - Žarko Petan (1929) »V gledališču je režiser bog − žal pa so igralci ateisti«

Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

26. marec - Zlata Rodošek (1922) igralka tržaškega gledališča

Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

25. marec - Viktor Murnik (1874) eden pionirjev telovadne organizacije na Slovenskem

Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 11 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov