Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
František Čap (1913-1972) češki emigrant – filmski ustvarjalec, Hamurabijev zakonik v slovenščini, povezovalec fizike in matematike, v koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica
Pravnik in orientalist Viktor Korošec je diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1926 pa je tam tudi doktoriral. Bil je profesor rimskega prava, akadskega in hetitskega jezika ter zgodovine starega Vzhoda. Ukvarjal se je tudi s hetitskim pravom. Tako je leta 1930 odkril sistematiko prve hetitske pravne zbirke, v slovenščino pa je prevedel Hamurabijev zakonik, temeljno delo za poznavanje starovzhodnega prava in najstarejši skoraj v celoti ohranjeni zakonik, ki je nastal v 18. stoletju pred našim štetjem v Babilonu. Vrhunec in sinteza Koroščevega delovanja na področju orientalskega prava pa je v nemščini napisano delo Keilschriftrecht; v njem je sistematično obravnaval sumersko, akadsko, babilonsko, asirsko in hetitsko pravo. Viktor Korošec, vrhunski poznavalec hetitskih državnih pogodb in uveljavljena osebnost svetovne pravne orientalistike, se je rodil leta 1899 v Ljubljani.
Leta 1913 se je v Čáchovicah pri Pragi rodil filmski režiser František Čap. V domovini je leta 1946 med drugim posnel vojno dramo “Možje brez kril” in zanjo prejel nagrado festivala v Cannesu. Leta 1949 je z materjo emigriral v Zvezno republiko Nemčijo. Na Bavarskem ga je srečal Branimir Tuma, tedaj direktor Triglav filma, ki je iskal strokovnjake, ki bi pomagali pri razvoju mlade slovenske filmske industrije in ga povabil v Ljubljano. Tu je za domače in tuje producente posnel 11 filmov in v slovensko kinematografijo uvedel prvine komediografskega sloga. Njegove odlike so bile spretno pripovedovanje zgodbe, zanesljiva izbira igralcev, skrb za podrobnosti in obvladovanje komične in dramatičnega položaja. V tem slogu je leta 1953 posnel prvi slovenski zabavni film “Vesna”, ki je vse do konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja ohranil rekord najbolj gledanega slovenskega filma. V arhivskem posnetku se zanimive podrobnosti iz časa snemanja filma Vesna spominja Frane Milčinski Ježek.
Fizik Sergej Pahor se je po klasični gimnaziji v Ljubljani vpisal na tedaj novoustanovljeni študij tehniške fizike. Po diplomi je nadaljeval doktorski študij in ga sklenil z disertacijo Prehod svetlobe skozi debele plasti motnih snovi. V transportni teoriji je skupaj s profesorjem Suhadolcem rešil dolgo časa odprt problem dokaza kompletnosti vektorskih lastnih funkcij v polneskončnem mediju. Profesor Sergej Pahor, rodil se je pred 90 leti v Ljubljani, se je ukvarjal s problemi, ki povezujejo fiziko z matematiko.
Leta 1958 je v novozgrajeni Luki Koper pristala prva čezoceanska ladja, to je bila slovenska ladja z imenom Gorica. Slovenija je tako dobila svoje morsko okno v svet, kar se je zgodilo po sklenitvi tako imenovanega londonskega memoranduma, s katerim je bilo leta 1954 ukinjeno Svobodno tržaško ozemlje.
6266 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
František Čap (1913-1972) češki emigrant – filmski ustvarjalec, Hamurabijev zakonik v slovenščini, povezovalec fizike in matematike, v koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica
Pravnik in orientalist Viktor Korošec je diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1926 pa je tam tudi doktoriral. Bil je profesor rimskega prava, akadskega in hetitskega jezika ter zgodovine starega Vzhoda. Ukvarjal se je tudi s hetitskim pravom. Tako je leta 1930 odkril sistematiko prve hetitske pravne zbirke, v slovenščino pa je prevedel Hamurabijev zakonik, temeljno delo za poznavanje starovzhodnega prava in najstarejši skoraj v celoti ohranjeni zakonik, ki je nastal v 18. stoletju pred našim štetjem v Babilonu. Vrhunec in sinteza Koroščevega delovanja na področju orientalskega prava pa je v nemščini napisano delo Keilschriftrecht; v njem je sistematično obravnaval sumersko, akadsko, babilonsko, asirsko in hetitsko pravo. Viktor Korošec, vrhunski poznavalec hetitskih državnih pogodb in uveljavljena osebnost svetovne pravne orientalistike, se je rodil leta 1899 v Ljubljani.
Leta 1913 se je v Čáchovicah pri Pragi rodil filmski režiser František Čap. V domovini je leta 1946 med drugim posnel vojno dramo “Možje brez kril” in zanjo prejel nagrado festivala v Cannesu. Leta 1949 je z materjo emigriral v Zvezno republiko Nemčijo. Na Bavarskem ga je srečal Branimir Tuma, tedaj direktor Triglav filma, ki je iskal strokovnjake, ki bi pomagali pri razvoju mlade slovenske filmske industrije in ga povabil v Ljubljano. Tu je za domače in tuje producente posnel 11 filmov in v slovensko kinematografijo uvedel prvine komediografskega sloga. Njegove odlike so bile spretno pripovedovanje zgodbe, zanesljiva izbira igralcev, skrb za podrobnosti in obvladovanje komične in dramatičnega položaja. V tem slogu je leta 1953 posnel prvi slovenski zabavni film “Vesna”, ki je vse do konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja ohranil rekord najbolj gledanega slovenskega filma. V arhivskem posnetku se zanimive podrobnosti iz časa snemanja filma Vesna spominja Frane Milčinski Ježek.
Fizik Sergej Pahor se je po klasični gimnaziji v Ljubljani vpisal na tedaj novoustanovljeni študij tehniške fizike. Po diplomi je nadaljeval doktorski študij in ga sklenil z disertacijo Prehod svetlobe skozi debele plasti motnih snovi. V transportni teoriji je skupaj s profesorjem Suhadolcem rešil dolgo časa odprt problem dokaza kompletnosti vektorskih lastnih funkcij v polneskončnem mediju. Profesor Sergej Pahor, rodil se je pred 90 leti v Ljubljani, se je ukvarjal s problemi, ki povezujejo fiziko z matematiko.
Leta 1958 je v novozgrajeni Luki Koper pristala prva čezoceanska ladja, to je bila slovenska ladja z imenom Gorica. Slovenija je tako dobila svoje morsko okno v svet, kar se je zgodilo po sklenitvi tako imenovanega londonskega memoranduma, s katerim je bilo leta 1954 ukinjeno Svobodno tržaško ozemlje.
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Neveljaven email naslov