Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Feldmaršal Svetozar Borojević (1856 – 1920) »soški lev« – spoštovan in preziran, pesnik, pripovednik, prevajalec in duhovnik, italijanski slovenist napiše knjigo o Otonu Župančiču, akustična analiza Postojnske jame
Feldmaršal Svetozar Borojević je po končani vojaški šoli na Dunaju predaval taktiko in vojaško zgodovino na Vojaški akademiji v Dunajskem Novem mestu. Leta 1913 je postal general. V začetku prve svetovne vojne se je odlikoval na vzhodni fronti, kjer je leta 1914 kot poveljnik tretje armade preprečil ruski prodor čez Karpate v ogrsko nižino. 27. maja 1915 je v Ljubljani prevzel poveljstvo 5. Armade in z njo je v enajstih bitkah uspešno branil fronto ob reki Soči in pridobil vzdevek – soški lev. Avgusta 1917 je postal poveljnik armadne skupine s sedežem v Postojni in sodeloval v nemško-avstrijski ofenzivi, ki je italijansko vojsko potisnila do reke Piave. Uveljavil je taktiko aktivne obrambe, pri kateri so bili najpomembnejši protinapadi manjših enot. Čin feldmaršala je dobil leta 1918, za vojaške zasluge pa sta mu bila med drugim dodeljena plemiški naslov (von Bojna) ter odlikovanje “vojaški red Marije Terezije”. Avgusta leta 1915 so ga razglasili za častnega meščana Ljubljane. Štiri leta pozneje so mu ta naziv odvzeli, leta 2009 pa mu ga je ljubljanski mestni svet vrnil. Ob nastanku države SHS je bil vrhovni poveljnik, ki je nadziral bivšo avstro-ogrsko vojsko na Slovenskem. Pri tem so se pojavila nasprotja, tako da mu je Narodni svet v Zagrebu prepovedal vstop v Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov in je zato preostanek življenja preživel v Celovcu. Na pobudo Društva soška fronta 1915–1917 so mu pred štirimi leti na Prevalu, na sedlu med Skalnico oziroma Sveto goro in Škabrijelom, postavili pomnik. /*Zgodovinar dr. Božo Repe o spoštovanju in preziru*/. Svetozar Borojević se je rodil na današnji dan leta 1856 v Umetiću na Hrvaškem.
Pesnik, pripovednik in prevajalec Alojzij Peterlin se je rodil leta 1872 v Kamniku. Študij bogoslovja je končal v Gorici, potem pa je bil duhovnik na Primorskem. Po prvi svetovni vojni je študiral filozofijo in jugoslovansko književnost ter nato učiteljeval v Murski Soboti in Kamniku, proti koncu življenja pa se je spet posvetil duhovniškemu poklicu. Pisal je rodoljubne in ljubezenske pesmi, krajšo prozo in članke, poskusil pa se je tudi z dramskimi besedili.
Slavist Arturo Cronia je bil po letu 1937 profesor za slovensko jezikoslovje v Padovi in leta 1940 je bila tam po njegovi zaslugi ustanovljena prva stolica za hrvaški jezik in književnost v Italiji, leta 1963 pa še stolica za slovenski jezik in književnost. Cronia pa ni bil samo nadarjen znanstvenik, ampak je popolno in v podrobnostih poznal tudi vse slovanske jezike in literature. Izdal je več kot 220 razprav in knjig, ki so ga uvrstile med največje italijanske slaviste. Še posebno sta mu bili pri srcu hrvaška in srbska literatura, saj se je rodil v Dalmaciji in je obvladal tudi tamkajšnja narečja obeh jezikov. Proučeval je tudi slovensko književnost, zlasti dela Otona Župančiča, o katerem je napisal knjigo in v italijanščino prevedel nekaj njegovih pesmi. Slavist Arturo Cronia se je rodil 13. decembra 1896 v Zadru.
Miroslav Adlešič je leta 1930 v Ljubljani diplomiral iz fizike, fizikalne kemije, matematike in mineralogije. Poučeval je na srednjih šolah, od leta 1961 pa je na nekaterih fakultetah in na Glasbeni akademiji v Ljubljani predaval eksperimentalno fiziko, biofiziko, ergonomijo in glasbeno akustiko. Bil je priznan strokovnjak na področju akustike in barv ter publicist, prevajalec in avtor strokovnih del. Njegovo pomembno delo so raziskave akustike prostorov, predvsem dvoran. Tako je opravil tudi zvočno analizo Postojnske jame in ugotovil učinke, ki onemogočajo estetsko izvajanje glasbe v tej naravni dvorani. Zato je izdelal natančne načrte za multimedijsko dvorano za 2.000 gledalcev, ki bi jo lahko prepeljali v Postojnsko jamo, pri tem bi dvorana izkoriščala naravne akustične lastnosti jame, hkrati pa bi odpravila večino pododmevov, ki sicer popačijo tone iz orkestrskih glasbil. Miroslav Adlešič se je rodil leta 1907 v Postojni.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Feldmaršal Svetozar Borojević (1856 – 1920) »soški lev« – spoštovan in preziran, pesnik, pripovednik, prevajalec in duhovnik, italijanski slovenist napiše knjigo o Otonu Župančiču, akustična analiza Postojnske jame
Feldmaršal Svetozar Borojević je po končani vojaški šoli na Dunaju predaval taktiko in vojaško zgodovino na Vojaški akademiji v Dunajskem Novem mestu. Leta 1913 je postal general. V začetku prve svetovne vojne se je odlikoval na vzhodni fronti, kjer je leta 1914 kot poveljnik tretje armade preprečil ruski prodor čez Karpate v ogrsko nižino. 27. maja 1915 je v Ljubljani prevzel poveljstvo 5. Armade in z njo je v enajstih bitkah uspešno branil fronto ob reki Soči in pridobil vzdevek – soški lev. Avgusta 1917 je postal poveljnik armadne skupine s sedežem v Postojni in sodeloval v nemško-avstrijski ofenzivi, ki je italijansko vojsko potisnila do reke Piave. Uveljavil je taktiko aktivne obrambe, pri kateri so bili najpomembnejši protinapadi manjših enot. Čin feldmaršala je dobil leta 1918, za vojaške zasluge pa sta mu bila med drugim dodeljena plemiški naslov (von Bojna) ter odlikovanje “vojaški red Marije Terezije”. Avgusta leta 1915 so ga razglasili za častnega meščana Ljubljane. Štiri leta pozneje so mu ta naziv odvzeli, leta 2009 pa mu ga je ljubljanski mestni svet vrnil. Ob nastanku države SHS je bil vrhovni poveljnik, ki je nadziral bivšo avstro-ogrsko vojsko na Slovenskem. Pri tem so se pojavila nasprotja, tako da mu je Narodni svet v Zagrebu prepovedal vstop v Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov in je zato preostanek življenja preživel v Celovcu. Na pobudo Društva soška fronta 1915–1917 so mu pred štirimi leti na Prevalu, na sedlu med Skalnico oziroma Sveto goro in Škabrijelom, postavili pomnik. /*Zgodovinar dr. Božo Repe o spoštovanju in preziru*/. Svetozar Borojević se je rodil na današnji dan leta 1856 v Umetiću na Hrvaškem.
Pesnik, pripovednik in prevajalec Alojzij Peterlin se je rodil leta 1872 v Kamniku. Študij bogoslovja je končal v Gorici, potem pa je bil duhovnik na Primorskem. Po prvi svetovni vojni je študiral filozofijo in jugoslovansko književnost ter nato učiteljeval v Murski Soboti in Kamniku, proti koncu življenja pa se je spet posvetil duhovniškemu poklicu. Pisal je rodoljubne in ljubezenske pesmi, krajšo prozo in članke, poskusil pa se je tudi z dramskimi besedili.
Slavist Arturo Cronia je bil po letu 1937 profesor za slovensko jezikoslovje v Padovi in leta 1940 je bila tam po njegovi zaslugi ustanovljena prva stolica za hrvaški jezik in književnost v Italiji, leta 1963 pa še stolica za slovenski jezik in književnost. Cronia pa ni bil samo nadarjen znanstvenik, ampak je popolno in v podrobnostih poznal tudi vse slovanske jezike in literature. Izdal je več kot 220 razprav in knjig, ki so ga uvrstile med največje italijanske slaviste. Še posebno sta mu bili pri srcu hrvaška in srbska literatura, saj se je rodil v Dalmaciji in je obvladal tudi tamkajšnja narečja obeh jezikov. Proučeval je tudi slovensko književnost, zlasti dela Otona Župančiča, o katerem je napisal knjigo in v italijanščino prevedel nekaj njegovih pesmi. Slavist Arturo Cronia se je rodil 13. decembra 1896 v Zadru.
Miroslav Adlešič je leta 1930 v Ljubljani diplomiral iz fizike, fizikalne kemije, matematike in mineralogije. Poučeval je na srednjih šolah, od leta 1961 pa je na nekaterih fakultetah in na Glasbeni akademiji v Ljubljani predaval eksperimentalno fiziko, biofiziko, ergonomijo in glasbeno akustiko. Bil je priznan strokovnjak na področju akustike in barv ter publicist, prevajalec in avtor strokovnih del. Njegovo pomembno delo so raziskave akustike prostorov, predvsem dvoran. Tako je opravil tudi zvočno analizo Postojnske jame in ugotovil učinke, ki onemogočajo estetsko izvajanje glasbe v tej naravni dvorani. Zato je izdelal natančne načrte za multimedijsko dvorano za 2.000 gledalcev, ki bi jo lahko prepeljali v Postojnsko jamo, pri tem bi dvorana izkoriščala naravne akustične lastnosti jame, hkrati pa bi odpravila večino pododmevov, ki sicer popačijo tone iz orkestrskih glasbil. Miroslav Adlešič se je rodil leta 1907 v Postojni.
Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov