Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Lavoslav Schwentner (1865 – 1952) - prvi sodobni slovenski knjižni založnik, Prešernove Poezije gredo v tisk, zaslužni pravnik in diplomat, raziskovalec ostalin prehoda iz pozne antike v srednji vek

Čeprav je Lavoslav Schwentner – rodil se je na današnji dan leta 1865 na Vranskem – imel nekaj predhodnikov med Slovenci in priseljenimi založniki, upravičeno velja za prvega sodobnega, evropsko usmerjenega založnika. Prav zaradi sodelovanja z avtorji slovenske moderne si je pridobil tudi sloves kulturnega delavca, pobudnika in pospeševalca dobrih in tudi lepih (po zunanji podobi) slovenskih knjižnih izdaj. Že kot mlad založnik je v zadnjih letih 19. stoletja začel tiskati prve glasbene izdaje in poskrbel za številne natise tisti čas pomembnih slovenskih skladateljev. Izdal je tudi prvo Župančičevo pesniško zbirko, prvo zbirko Cankarjevih črtic, posmrtno je natisnil Kettejeve “Poezije” ter Murnove “Pesmi in romance”. Sicer pa je izdal kar dvajset od 27-ih Cankarjevih knjig, izdajal pa je dela še drugih sodobnikov. Po založniku in knjigotržcu Lavoslavu Schwentnerju so poimenovali tudi nagrado “za pomemben prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva ter priznanje za delo v bralni kulturi v Sloveniji ter med Slovenci zunaj meja domovine”.

Ob koncu leta 1846 je tedanja avstrijska cenzura nazadnje le odobrila tisk Poezij Franceta Prešerna. Vanje je sprva uvrstil tudi Zdravljico, ki je bila zaradi zahteve po enakopravnosti že ob svojem nastanku leta 1844 obsojena na cenzuro. Ko je Prešeren pripravljal izid svojih Poezij, jo je zato skušal s črtanjem tretje, revolucionarne kitice – »V sovražnike z oblakov …« – uvrstiti v zbirko, a mu je Fran Miklošič zaradi mnenja, da izraža panslovansko misel, cenzuriral še četrto, ki opeva edinost, srečo, spravo, to pa je pesnika tako ujezilo, da je tako okrnjene ni hotel izdati. Tako je bila prvič objavljena šele v revolucionarnem letu 1848, po marčni revoluciji, najprej v Ilirskem listu, potem pa še v Kranjski čbelici, zapisana v bohoričici. Prešernove pesmi so tako z letnico 1847 izšle na današnji dan pred 174-imi leti in ta datum je postal eden najpomembnejših mejnikov v naši kulturni zgodovini. Zbirko je natisnila Blaznikova tiskarna v Ljubljani v 1.200 izvodih. Kritika je sicer opozorila na Prešernov umetniški pomen, toda pravo vrednost njegovih umetnin je 20 let pozneje ob novi izdaji Poezij v svojem eseju predstavil Josip Stritar.

Pravni teoretik in diplomat Leonid Pitamic je diplomiral leta 1908 na Dunaju. Ob ustanovitvi univerze v Ljubljani leta 1919 je postal redni profesor za javnopravne predmete na pravni fakulteti v Ljubljani in njen prvi dekan; v letih 1925 in 1926 je bil tudi rektor univerze. Bil je častni doktor katoliške univerze v Washingtonu, dopisni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu in od leta 1938 do 1948, ko ga prezidij ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije ni potrdil za rednega člana, tudi član Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Leta 1996 ga je akademija posmrtno rehabilitirala, pred stavbo Univerze v Ljubljani pa so mu postavili doprsni kip. Objavil je več knjižnih del in približno sedemdeset monografij, člankov in razprav. Leonid Pitamic je bil po prvi svetovni vojni član jugoslovanske delegacije na pariški mirovni konferenci, član mednarodne komisije za razmejitev med Jugoslavijo in Avstrijo. Kasneje je vodil predsedstvo deželne vlade v Ljubljani in bil od 1929 do 1934 izredni poslanik Kraljevine Jugoslavije v Združenih državah Amerike. Leonid Pitamic se je rodil na današnji dan leta 1885 v Postojni.

Arheolog Peter Petru je doktoriral leta 1966 v Ljubljani. Med drugim je bil ravnatelj Narodnega muzeja in izredni profesor na filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je predaval rimsko provincialno arheologijo. Raziskoval je najdišča Neviodunum - Krško, Šempeter v Savinjski dolini, Sveti Pavel nad Vrtovinom in v Ajdovščini, z raziskavo Ajdovskega gradca nad Vranjem pri Sevnici pa je uvedel novo vrednotenje poznoantičnih višinskih postojank. Tam je pred 50 leti vodil obsežna izkopavanja, zato je Ajdovski gradec doslej najbolj raziskano selišče iz obdobja preseljevanja ljudstev na Slovenskem. Prav naseljevanje vzhodnoalpskega prostora na prehodu iz pozne antike v srednji vek je bilo v središču njegovega strokovnega zanimanja. #izjava#. Bil je dopisni član nemškega in avstrijskega arheološkega inštituta, predsednik slovenskega in jugoslovanskega arheološkega društva ter Muzejske skupnosti Slovenije. Arheolog Peter Petru se je rodil na današnji dan pred 90 leti v Laškem.