Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja(1837-1926) lipa slovensko-češkega prijateljstva, naša najpomembnejša slikarka, diplomat v Rimu pomaga beguncem, režiser prve slovenske televizijske drame
20. decembra 1837 se je v Ósenicah pri Jičínu na Češkem rodil skladatelj, organist in dirigent Anton Foerster. Leta 1867 je prišel v Ljubljano in kmalu zaslovel kot zborovodja narodne čitalnice in dirigent dramatičnega društva ter vodja zbora v ljubljanski stolnici. Bil je tudi učitelj glasbe na srednjih šolah. Napisal je vrsto zborovskih pesmi, orgelskih in drugih skladb. Vse njegove stvaritve odlikujeta izvrstna kompozicijska tehnika in pristno lirično čustvo. Njegovo najbolj znano delo je opera "Gorenjski slavček". Anton Foerster jo je napisal leta 1872, ostaja pa živa in priljubljena še danes, med zborovskimi skladbami pa je najbolj priljubljen njegov Večerni ave. Na Foersterjevi rojstni hiši v Osenicah je vzidana spominska plošča, ki jo je odkril pokojni slovenski diplomat Matjaž Puc. Ob hiši raste tudi lipa slovensko-češkega prijateljstva.
Ivana Kobilca je naša najpomembnejša slikarka. Po socialnem izvoru, načinu življenja, umetnostnih idealih in delu je bila izrazito meščanska umetnica. Pripadala je rodu slovenskih realistov, ki so najpomembnejša dela ustvarili v osemdesetih letih 19. stoletja. Študirala je na Dunaju, v Münchnu, Firencah in Parizu; tam je razstavljala tudi v slovitem Salonu. Od leta 1897 do leta 1905 je v Sarajevu vneto ustvarjala in odkrivala skrivnostni svet Orienta, nato je živela v Berlinu, od začetka prve svetovne vojne do svoje smrti pa v Ljubljani. Težišče njenega dela je bilo figuralno slikarstvo, še posebno portreti in žanrske upodobitve. Med najbolj znanimi slikami so “Kofetarica”, “Poletje”, “Otroci v travi” in “Pariška branjevka”, sicer pa glavnina njenega opusa pripada tradiciji evropske meščanske umetnosti, ki je ovrednotila človeka kot pomemben slikarski motiv, tako samega kot povezanega z delovnim okoljem in naravo. Ivana Kobilca se je rodila na današnji dan leta 1861 v Ljubljani.
Na današnji dan leta 1895 se je v Vižmarjah pri Ljubljani rodil Ciril Kotnik, diplomat in človekoljub. Njegov rod sicer izvira z Dobrij pri Ravnah na Koroškem. Po končani trgovski akademiji je odšel v Srbijo, kjer se je kot prostovoljec pridružil srbski vojski. Po prvi svetovni vojni je deloval v diplomatski službi Kraljevine SHS v Rimu. V Rimu je živel in delal več kot 20 let. Ob začetku druge svetovne vojne ga je jugoslovanska begunska vlada premestila v svoje predstavništvo pri Svetem sedežu. Tam je uspel pomagati številnim beguncem in internirancem. Sodeloval je z judovsko organizacijo, ki je pomagala Judom in drugim interniranim tujcem. Oktobra 1943 ga je aretiral gestapo in obsodil na smrt, vendar izvršitve obsodbe zaradi uspešnega posredovanja papeža Pija XII. ni bilo. Po osvoboditvi Rima junija 1944 so Kotnika uradno povabili na slovesnost v rimski sinagogi, posmrtno pa so mu leta 1955 podelili zlato odličje Zveze italijanskih judovskih občin. Na hiši v Rimu, kjer je živel, so mu leta 2014 odkrili dvojezično italijansko-slovensko spominsko ploščo.
Fran Žižek se je že pred odhodom na študij v Prago leta 1936 v Mariboru posvečal gledališču kot kritik in režiser. Po dveh letih se je vrnil in ustanovil Neodvisno gledališče, leta 1939 pa prevzel vodstvo poklicnega avantgardnega gledališča na Ptuju. Na začetku poznejše televizijske ustvarjalnosti na Slovenskem je začel sodelovati s Televizijo Ljubljana, saj je v novem mediju videl izjemno priložnost za ustvarjanje novih, dostopnejših oblik umetnosti. Novembra 1958 je režiral prvo slovensko televizijsko dramsko uprizoritev “Noč na verne duše dan” Otona Župančiča, režiral pa je tudi prvo slovensko televizijsko opero “Doktor Petelin” Kruna Cipcija. Režiser in gledališčnik Fran Žižek se je rodil leta 1914 v Mariboru.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja(1837-1926) lipa slovensko-češkega prijateljstva, naša najpomembnejša slikarka, diplomat v Rimu pomaga beguncem, režiser prve slovenske televizijske drame
20. decembra 1837 se je v Ósenicah pri Jičínu na Češkem rodil skladatelj, organist in dirigent Anton Foerster. Leta 1867 je prišel v Ljubljano in kmalu zaslovel kot zborovodja narodne čitalnice in dirigent dramatičnega društva ter vodja zbora v ljubljanski stolnici. Bil je tudi učitelj glasbe na srednjih šolah. Napisal je vrsto zborovskih pesmi, orgelskih in drugih skladb. Vse njegove stvaritve odlikujeta izvrstna kompozicijska tehnika in pristno lirično čustvo. Njegovo najbolj znano delo je opera "Gorenjski slavček". Anton Foerster jo je napisal leta 1872, ostaja pa živa in priljubljena še danes, med zborovskimi skladbami pa je najbolj priljubljen njegov Večerni ave. Na Foersterjevi rojstni hiši v Osenicah je vzidana spominska plošča, ki jo je odkril pokojni slovenski diplomat Matjaž Puc. Ob hiši raste tudi lipa slovensko-češkega prijateljstva.
Ivana Kobilca je naša najpomembnejša slikarka. Po socialnem izvoru, načinu življenja, umetnostnih idealih in delu je bila izrazito meščanska umetnica. Pripadala je rodu slovenskih realistov, ki so najpomembnejša dela ustvarili v osemdesetih letih 19. stoletja. Študirala je na Dunaju, v Münchnu, Firencah in Parizu; tam je razstavljala tudi v slovitem Salonu. Od leta 1897 do leta 1905 je v Sarajevu vneto ustvarjala in odkrivala skrivnostni svet Orienta, nato je živela v Berlinu, od začetka prve svetovne vojne do svoje smrti pa v Ljubljani. Težišče njenega dela je bilo figuralno slikarstvo, še posebno portreti in žanrske upodobitve. Med najbolj znanimi slikami so “Kofetarica”, “Poletje”, “Otroci v travi” in “Pariška branjevka”, sicer pa glavnina njenega opusa pripada tradiciji evropske meščanske umetnosti, ki je ovrednotila človeka kot pomemben slikarski motiv, tako samega kot povezanega z delovnim okoljem in naravo. Ivana Kobilca se je rodila na današnji dan leta 1861 v Ljubljani.
Na današnji dan leta 1895 se je v Vižmarjah pri Ljubljani rodil Ciril Kotnik, diplomat in človekoljub. Njegov rod sicer izvira z Dobrij pri Ravnah na Koroškem. Po končani trgovski akademiji je odšel v Srbijo, kjer se je kot prostovoljec pridružil srbski vojski. Po prvi svetovni vojni je deloval v diplomatski službi Kraljevine SHS v Rimu. V Rimu je živel in delal več kot 20 let. Ob začetku druge svetovne vojne ga je jugoslovanska begunska vlada premestila v svoje predstavništvo pri Svetem sedežu. Tam je uspel pomagati številnim beguncem in internirancem. Sodeloval je z judovsko organizacijo, ki je pomagala Judom in drugim interniranim tujcem. Oktobra 1943 ga je aretiral gestapo in obsodil na smrt, vendar izvršitve obsodbe zaradi uspešnega posredovanja papeža Pija XII. ni bilo. Po osvoboditvi Rima junija 1944 so Kotnika uradno povabili na slovesnost v rimski sinagogi, posmrtno pa so mu leta 1955 podelili zlato odličje Zveze italijanskih judovskih občin. Na hiši v Rimu, kjer je živel, so mu leta 2014 odkrili dvojezično italijansko-slovensko spominsko ploščo.
Fran Žižek se je že pred odhodom na študij v Prago leta 1936 v Mariboru posvečal gledališču kot kritik in režiser. Po dveh letih se je vrnil in ustanovil Neodvisno gledališče, leta 1939 pa prevzel vodstvo poklicnega avantgardnega gledališča na Ptuju. Na začetku poznejše televizijske ustvarjalnosti na Slovenskem je začel sodelovati s Televizijo Ljubljana, saj je v novem mediju videl izjemno priložnost za ustvarjanje novih, dostopnejših oblik umetnosti. Novembra 1958 je režiral prvo slovensko televizijsko dramsko uprizoritev “Noč na verne duše dan” Otona Župančiča, režiral pa je tudi prvo slovensko televizijsko opero “Doktor Petelin” Kruna Cipcija. Režiser in gledališčnik Fran Žižek se je rodil leta 1914 v Mariboru.
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov